Franja

klíc (-a) m

1. chiamata, richiamo, grido

2. (glasno izražena želja, zahteva, prošnja) chiamata, richiamo, appello; suono:
klic na pomoč S. O. S.
klic k orožju chiamata alle armi
klic sirene suono della sirena

3. pren. richiamo, voce:
klic vesti voce della coscienza
lov. lov na klic richiamo
telefonski klic chiamata telefonica

klíc grito m ; llamada f

klic na pomoč grito m de socorro; demanda f de auxilio
telefonski klic señal f de llamada
klic SOS señal f de socorro, llamada f de socorro

klícanje (-a) n chiamata; appello; richiamo:
klicanje na pomoč richiamo di aiuto, S. O. S.
klicanje k uporu appello all'insurrezione
klicanje duhov evocazione degli spiriti
lov. klicanje jelena richiamo del cervo, bramito

klicati (kličem) poklicati

1. rufen; lovstvo blatten
klicati fej/fuj buhen
klicati na odgovornost zur Rechenschaft/Verantwortung ziehen, zur Rede stellen
klicati na pomoč um Hilfe rufen
klicati po imenu beim Namen rufen
klicati k uporu zum Aufstand rufen
oseba, ki kliče der Rufer

2.
figurativno klicati na koga - nesrečo, maščevanje: herabwünschen auf (jemanden)

3.
figurativno klicati po sanaciji, popravilu itd. sanierungsbedürftig/reparaturbedürftig sein

4. po telefonu: (jemanden) anrufen, (jemandem/mit jemandem) telefonieren; direktno: durchwählen
tisti, ki kliče der Anrufer

klícati to call; to shout; to cry

klícati koga po imenu to call someone by (his) name
klícati koga to call someone
klícati koga k sebi to call someone over, to summon, to ask ali to invite someone to come
klícati po imenih to call the roll
klícati na pomoč to call for help
častnik je klical ime, ki ga nihče od nas ni mogel slišati the officer called (out) a name which none of us could hear

klícati crier, appeler , (buditi) réveiller

klicati koga po telefonu appeler quelqu'un par téléphone, donner (ali passer) un coup de téléphone (ali de fil) à quelqu'un, téléphoner à quelqu'un
na pomoč klicati appeler au secours
po imenu, imenih klicati appeler par son (leur) nom, faire l'appel de

klícati (vpiti) gritar, dar gritos (ali voces)

klicati koga llamar a alg
klicati na pomoč pedir socorro, pedir auxilio
klicati po imenih llamar por nombres

kljúb

A) prep. malgrado, nonostante, a dispetto di:
iti na sprehod kljub dežju andare a passeggio malgrado la pioggia

B) kljub temu adv. ciononostante, malgrado ciò, tuttavia:
bil je ranjen, kljub temu je tekel na pomoč ponesrečenim era ferito e tuttavia corse in aiuto ai sinistrati

C) kljub temu da (čeprav) konj. benché, quantunque, sebbene, anche se:
hoče naprej, kljub temu da ne pozna poti insiste ad andare avanti anche se non sa la strada

komplet¹ [é] moški spol (-a …)

1. der Satz, Arbeitssatz (izvijačev Schraubenziehersatz); der Baukasten

2. kart: das Spiel, Kartenspiel

3. die Ausrüstung (za prvo pomoč Erste-Hilfe-Ausrüstung)

kričáti crier, pousser (ali jeter) des cris

močno kričati pousser des clameurs, vociférer
kričati na vse grlo crier à tue-tête, s'égosiller
kričati na pomoč crier au secours
kriči, kot da bi ga iz kože devali il crie comme si on l'écorchait
kričati po maščevanju crier vengeance
to kriči do neba c'est révoltant

kričáti gritar, dar (ali lanzar) gritos, vocear, dar voces

močno kričati vociferar
kričati na vse grlo gritar a voz en cuello
kričati na pomoč pedir socorro, dar voces de socorro
kričati po maščevanju, do neba clamar venganza, al cielo
kriči, kot da bi ga iz kože devali grita como un condenado

krík cri moški spol , exclamation ženski spol , clameur ženski spol

zagnati (vik in) krik jeter les hauts cris
krik na pomoč cri de détresse
radostni krik cri d'allégresse (ali de joie), exultation ženski spol
zadnji krik (mode) le dernier cri (de la mode)
zmagovalni krik cris de victoire (ali de triomphe)

krík (-a) m

1. grido, urlo (živalski m pl. -i; človeški f pl. -a ); urlata; strillo; vocio:
presunljiv, pretresljiv krik urlo terribile
iztrgal, izvil se mu je divji krik diede in un urlo selvaggio
kriki na pomoč chiamata di aiuto

2. knjiž. pren. grido:
krik trpljenja, obupa grido di dolore, di disperazione
krik po ljubezni anelito di amore
bojni krik grido di guerra

3. pren. (najnovejše na kakem področju) grido:
zadnji krik mode l'ultimo grido della moda

krvosleden pridevnik
1. (o psu) približek prevedka ▸ véreb [pes]Že v dveh urah po napadu je prišel na pomoč poklicni čuvaj s krvoslednimi psi. ▸ Már két órával a támadás után a segítségünkre sietett egy hivatásos őr a vérebeivel.

2. (o osebi ali ustanovi) ▸ vérszomjas
V tem je nemara tudi nekaj dejansko krvoslednega odnosa medijev: zanimanje se zbudi šele, ko steče kri. ▸ Ez talán része a média valóban vérszomjas hozzáállásának: csak akkor érdekes valami, ha vér folyik.

kuhinj|a ženski spol (-e …) die Küche (bivalna Wohnküche, čajna Teeküche, dietna Diätküche, hotelska Hotelküche, iz elementov Anbauküche, z jedilnim kotom [Eßküche] Essküche, poljska vojska Feldküche, skupna Gemeinschaftsküche, svinjska Futterküche, učna Lehrküche, vgrajena Einbauküche)
… kuhinje/v kuhinji/za kuhinjo Küchen-
(šef der Küchenchef, uporaba die Küchenbenutzung, delo v die Küchenarbeit, pomoč die Küchenhilfe, tehnične naprave za kuhinjo die Küchentechnik); figurativno die Gerüchteküche
obratna kuhinja die Betriebskantine, na ladji: die Kombüse

lép (-a -o)

A) adj.

1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole

2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati

3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze

4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella

5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada

6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!

7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa

8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)

B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte

letéti to fly

letéti z lastnimi krili (figurativno) to paddle one's own canoe, to stand on one's own feet, to shift for oneself
"leteti" iz službe (biti odpuščen) to be fired, pogovorno to get the sack
letéti komu na pomoč to fly to someone's help
čas letí time flies
šala je letela name the joke was turned against me
lahko bi bil slišal muho letéti you could have heard a pin drop

materiálen (-lna -o) adj.

1. (nanašajoč se na materijo) della materia, materiale; materico:
duhovni in materialni svet il mondo materiale e il mondo spirituale

2. (nanašajoč se na material) materiale

3. (nanašajoč se na proizvodna sredstva) materiale:
materialna razvitost neke družbe lo sviluppo materiale di una società

4. (nanašajoč se na denarna sredtsva) materiale:
materialne koristi vantaggi materiali
materialna pomoč aiuti materiali
materialna proizvodnja produzione materiale
ekon. materialni stroški spese materiali, costo del materiale
materialno knjigovodstvo contabilità
materialno pravo teoria del diritto materiale

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

medsebójen réciproque, mutuel

medsebojna odvisnost interdépendance ženski spol
medsebojna pomoč entraide ženski spol
medsebojno réciproquement, mutuellement
medsebojno si pomagati s'entraider