Franja

stíska embarras moški spol , gêne ženski spol , situation fâcheuse (ali embarrassante) , nécessité ženski spol , pénurie ženski spol , détresse ženski spol , indigence ženski spol , dénûment moški spol , misére moški spol

denarna stiska manque moški spol (ali disette ženski spol, pénurie ženski spol) d'argent, embarras d'argent (ali pécuniaire, financier), gêne ženski spol
duševna stiska affliction ženski spol, angoisse ženski spol, tribulation ženski spol
stanovanjska stiska crise ženski spol du logement, manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de logements
velika stiska (gneča) presse ženski spol, foule moški spol
biti v stiski être dans l'embarras (ali dans la gêne), se trouver dans le besoin (ali la misére)
pomagati komu iz stiske tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire, familiarno du pétrin)

stíska apuro m ; aprieto m ; (gneča) aprieto m , gentío m , apretura f

v stiski en un apuro, en situación apurada
duševna stiska aflicción f, tribulación f
velika stiska (gneča) je tam hay gran gentío allí
stiska za denar penuria f (ali falta f) de dinero, escasez f de dinero (ali de fondos)
denarna stiska dificultad f financiera, fam apuro m de dinero
stanovanjska stiska crisis f (ali escasez f) de viviendas
biti v stiski estar en un apuro
biti v veliki stiski estar muy apurado
pomagati komu iz stiske sacar de un apuro a alg

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

svét conseil moški spol , avis moški spol

delavski svet conseil ouvrier
državni svet conseil d'État
hišni svet conseil des locataires (d'une maison, d'un immeuble)
kronski svet conseil de la couronne
ministrski svet conseil des ministres
nadzorni svet conseil de surveillance (ali d'administration)
občinski svet conseil municipal
šolski svet conseil scolaire (ali d'instruction publique)
upravni svet conseil d'administration
Varnostni svet (OZN) Conseil de sécurité (des Nations Unies)
vojni svet conseil de guerre
dati svet komu donner un conseil à quelqu'un, conseiller quelqu'un
pomagati komu s svetom in dejanjem donner à quelqu'un tout l'appui en son pouvoir, aider (ali assister) quelqu'un par tous les moyens, soutenir quelqu'un en paroles et en actes
vprašati koga za svet demander conseil à quelqu'un, consulter quelqu'un

svèt² consejo m

državni svet Consejo de Estado
delavski svet consejo de obreros
Evropski Svet Consejo de Europa
hišni svet consejo de inquilinos
kronski svet consejo de la corona
nadzorni svet consejo de vigilancia
ministrski svet Consejo de Ministros
šolski svet consejo escolar, Consejo de Instrucción pública
občinski svet ayuntamiento m, concejo m
upravni svet consejo de administración
Varnostni Svet (ZN) Consejo de Seguridad
vojni svet consejo de guerra
svet dati komu dar a alg un consejo; aconsejar a alg
pomagati komu s svetom ayudar con su consejo a alg
pomagati komu s svetom in dejanjem dar a alg el consejo y el vencejo
ubogati (poslušati) svet kake osebe seguir el consejo de alg
ne poslušati nobenih svetov no atender a consejos de nadie
vprašati koga za svet pedir consejo a alg, consultar a alg, aconsejarse con alg, asesorarse con alg
komur ni do sveta, se mu slabó obeta quien no oye consejo, no llega a viejo

svetováti (-újem) imperf. consigliare, suggerire; dare, fornire consigli:
dobro, slabo svetovati consigliare bene, male
natakar je svetoval, naj naroči ribe il cameriere suggerì, consigliò di ordinare il pesce
PREGOVORI:
komur ni svetovati, temu ni pomagati chi non vuol esser consigliato, non può essere aiutato

škrípec (tehnika) poulie ženski spol

biti v škripcih (figurativno) être dans l'embarras (ali dans une mauvaise passe, en mauvaise posture), être coincé, être pris entre deux feux
pomagati komu, potegniti koga iz škripcev tirer quelqu'un d'embarras, tirer une épine du pied à quelqu'un

škrípec polea f

kombinirani škripec polea f combinada
biti v škripcih (fig) estar en un aprieto, encontrarse en un apuro, estar en un atolladero
pomagati komu, potegniti koga iz škripcev sacar a alg de un aprieto (ali de un apuro ali de un atolladero)

težav|e¹ ženski spol množina težave Schwierigkeiten množina (denarne Geldschwierigkeiten, dobavne Lieferschwierigkeiten, plačilne Zahlungsschwierigkeiten, šolske Schulschwierigkeiten, pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten, vzgojne Erziehungsschwierigkeiten); v oskrbi, preskrbi, likvidnosti: der Engpass (likvidnostne Liquiditätsengpass, s kapacitetami Kapazitätsengpass, z materiali Materialengpass); (neprijetnosti) Unannehmlichkeiten množina; (problemi) Probleme množina; (jeza, preglavice) der Ärger (mit), der [Verdruß] Verdruss
skrbi in težave Kummer und Sorgen
delati težave Schwierigkeiten machen, [Verdruß] Verdruss bereiten/ bringen, Ungelegenheiten machen, delo, naloga: beschwerlich fallen/sein
imeti težave (große) Schwierigkeiten haben
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten/sein
ne delati težave keine Schwierigkeiten machen/bereiten, (jemandem) [leichtfallen] leicht fallen
brez težav ohne Schwierigkeiten, mühelos, reibungslos, kaj storiti: spielend
pomagati komu iz težav (jemandem) aus den Schwierigkeiten helfen, (jemanden) heraushauen
biti v težavah in Schwierigkeiten sein (denarnih in Geldschwierigkeiten sein)
imeti težave pri Schwierigkeiten haben bei/mit
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte
s težavami pri učenju lernbehindert
skozi vse težave durch dick und dünn
priti v težave z in Schwierigkeiten geraten, [Verdruß] Verdruss bekommen mit
spraviti v težave in Schwierigkeiten bringen

tísti that, pl those

tísti, ki... he who, he that, the one who
tísta, ki... she who...
tísti, ki (pl) those who
tísti dan, tístega dne on that day
kdo je tísti, ki...? who is the one, who...?
tísti, ki to verjamejo, se varajo those who believe that are mistaken
tísti, ki je to rekel, se je motil the one who said so was mistaken
tísti moji prijatelji, ki... those friends of mine who..., such of my friends as...
od teh gospá poznam le tísto, s katero govori moj brat I don't know any of those ladies except the one my brother is speaking to
treba je pomagati tístim, ki so bolj revni kot mi it is our duty to help those who are poorer than ourselves

vóljen | volján (vóljna -o) adj.

1. duttile, morbido; tenero; docile, arrendevole:
voljno blago tessuto morbido

2. disposto, pronto:
biti voljen pomagati essere disposto ad aiutare

3. nareč. abile, atto, capace

4. nareč. mite, soave:
voljen glas voce soave
voljna zima inverno mite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

vsta|ti (-nem) vstajati

1. iz postelje: aufstehen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
(dvigniti se) sich erheben (tudi figurativno)

2. (postaviti se na noge) aufstehen, aufkommen, auf die Beine kommen; od mize/obeda: vom Tisch aufstehen
pomagati vstati komu (jemandem) emporhelfen

3. od mrtvih ipd.: auferstehen
vstati iz ruševin wiedererstehen
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

zadreg|a [é] ženski spol (-e …)

1. duševna: die Verlegenheit; (poparjenost) die Betretenheit
biti v zadregi verlegen sein, verlegen dastehen
iz/od zadrege vor Verlegenheit
brez zadrege kaj povedati, narediti: ungeniert
nikoli v zadregi za nie verlegen um
spravljati v zadrego in Verlegenheit bringen
priti v zadrego verlegen werden, in Verlegenheit kommen

2. (stiska, škripci) die Verlegenheit, die Klemme
biti v zadregi za kaj: (um etwas) verlegen sein, in Verlegenheit sein, pogovorno: in der Klemme sein
biti v denarnih zadregah in Geldverlegenheit sein
pomagati iz zadrege aus der Verlegenheit helfen, pogovorno: aus der Klemme helfen

3.
… iz zadrege Verlegenheits-
(rešitev die Verlegenheitslösung, darilo ein Verlegenheitsgeschenk)

zadréga embarrassment; difficulty; quandary; perplexity; predicament

denarne zadrége financial difficulties pl, evfemizem humoristično pecuniary embarrassment
biti v zadrégi to be in difficulties, to be in a quandary, to be ill at ease, to be at a loss, to be in a fix, to be in embarrassed circumstances
v lepi zadrégi smo we are in a nice (pretty, sorry) pickle
sem v veliki zadrégi, kaj naj storim I am completely at a loss what to do
biti v denarni zadrégi to be short of money
bili smo v veliki zadrégi, kaj naj odgovorimo we were hard put to it to find an answer, we were completely at a loss (ali we were stumped) for an answer
moja edina zadréga je, kaj naj izberem my only trouble is which one to choose
spretno se izvleči iz zadrége (iz stiske) to extricate oneself neatly from a predicament, to find a neat way out of a difficult situation
pomagati komu iz zadrége to save someone from embarrassment
spraviti koga v zadrégo to put (ali pogovorno to land) someone in an embarrassing situation, to embarrass someone, to put someone in a predicament (ali in a quandary)
njega hitro spraviš v zadrégo he is easily embarrassed
biti v zadrégi za odgovor to be stumped for an answer

zadréga embarras moški spol , gêne ženski spol , confusion ženski spol , perplexité ženski spol

brez zadrege sans gêne, sans façon, librement
biti v zadregi être embarrassé (ali dans l'embarras)
biti v denarni zadregi être à court d'argent (ali gêné, dans une mauvaise passe)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras, tirer à quelqu'un une épine du pied; figurativno tendre la perche à quelqu'un
spraviti koga v zadrego mettre quelqu'un dans l'embarras, embarrasser quelqu'un

zadréga situación f embarazosa; apuro m ; aprieto m ; dificultad f ; confusión f , perplejidad f , turbación f

biti v zadregi estar en una situación embarazosa
biti v denarni zadregi estar en un apuro de dinero
pomagati komu, spraviti koga iz zadrege sacar de un apuro a alg, sacar de un atolladero a alg
priti v zadrego verse en un apuro
spraviti v zadrego poner en un apuro, poner en un compromiso, poner en un aprieto (ali en un brete) (koga a alg)

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

znáti saber

temeljito znati conocer a fondo (una materia); fam conocer al dedillo
ne si več znati pomagati ya no saber qué hacer
znati na pamet saber de memoria
znati špansko saber (el) español
znati brati (plavati) saber leer (nadar)
znati živeti saber vivir
česar se je Janezek učil, to Janezek zna lo que se aprende en la cuna, siempre dura

zvijáča (-e) f

1. furberia, accorgimento, astuzia, gherminella; stratagemma, sotterfugio, espediente:
male ženske zvijače le piccole astuzie femminili
šolarska zvijača gherminella di scolaro
pomagati si z zvijačami vivere di sotterfugi, di espedienti

2. trucco:
pren. majhna, neopazna zvijača il trucco c'è ma non si vede