Franja

Agēsimbrotos -ī, m (Ἀγησίμβροτος) Agezimbrot, pomorski poveljnik z Rodosa, ki se je boril proti mlademu Filipu Makedonskemu: L.

Ambracia -ae, f (Ἀμβρακία) Ambrakija, mesto in pokrajina severno od Ambracijskega zaliva, ki loči Epir od Akarnanije: Ci., C., L. idr. — Od tod Ambraciōta (Ambraciōtēs) -ae, m (Ἀμβρακιώτης) Ambrakijec: epigramma in Ambraciotam Cleombrotum Ci., Ambraciotes ille (= Cleombrotus) Lact., laudavit... Ambracioten (vinum) Plin. Adj. Ambracius 3 (Ἀμβράκιος) ambrakijski: Ambracius sinus L., Mel., Plin. in pesn. pl. Ambracii sinūs Sil. Ambrakijski zaliv, v katerem je Oktavijan l. 31 premagal Antonija v pomorski bitki pri Akciju; od tod Ambraciae frondes Stat. lovorovi venci zmagovalcev v akcijskih igrah, ki jih je obnovil Avgust v spomin na svojo zmago. Ambraciēnsis -e, ambrakijski, iz Ambrakije: legati L.; subst. Ambraciēnsēs -ium, m Ambrakijci, preb. Ambrakije: L.

arzenál arsenal; figurativno arsenal; repository; storehouse; magazine

pomorski arzenál naval arsenal

atašé moški spol attaché moški spol

kulturni ataše attaché culturel
letalski ataše attaché de l'Air
pomorski ataše attaché naval
tiskovni ataše attaché de presse
vojaški ataše attaché militaire
ataše veleposlaništva attaché d'ambassade

carta ženski spol pismo, pisanje; obvestilo, sporočilo; objava, razglas; odredba; patent; zemljevid; igralna karta

carta abierta javno pismo; kraljeva odredba
carta amorosa, carta de amor ljubezensko pismo
carta blanca polna oblast, pooblastilo; popolna svoboda
carta certificada priporočeno pismo
carta circular okrožnica
carta comercial trgovsko pismo
carta credencial poverilnica
carta de crédito kreditno pismo
carta devuelta nevročljivo (nedostavljivo) pismo
carta de emplazamiento (sodni) poziv
carta de favor priporočilno pismo
carta de felicitación pismene čestitke
carta (no) franqueada (ne)frankirano pismo
carta de gracias zahvalno pismo
carta marina pomorski zemljevid
carta misiva poslanica
carta monitoria pismeni opomin
carta muda nemi zemljevid
carta mural stenski zemljevid
carta de naturaleza izkaz o naturalizaciji
tomar carta de naturaleza naturalizirati se
carta orden pismen ukaz, naročilo
carta particular zasebno pismo
carta pastoral pastirsko pismo
carta de pésame sožalno pismo
carta petitoria prošnja
carta de porte tovorni list
carta privada zasebno pismo
carta de recomendación priporočilno pismo
carta tarjeta zalepka
carta urgente ekspresno pismo
carta con valores (declarados) denarno pismo
a carta cabal popolnoma
hombre (honrado) a carta cabal poštenjak
comer a la carta jesti po jedilnem listu
dar carta blanca komu proste roke pustiti
echar una carta al correo oddati pismo na pošti; opraviti svojo potrebo
jugar la última carta vreči zadnjo karto, izigrati zadnji adut
pecar por carta de más o de menos narediti preveč ali premalo dobrega
no saber a qué carta quedarse biti neodločen
no ver carta imeti slabe karte
carta canta dokumenti govore
cartas pl igralne karte
jugar a cartas vistas z odprtimi kartami igrati
no tener cartas (en) nobenega posla ne imeti (z)

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

centuriō -ōnis, m (centuria) vodja centurije, centurion, stotnik: C., L. idr., L. Marcius primipili centurio Ci., vos centuriones appello vosque milites Ci., c. classiarius T. pomorski častnik, kapitan; pueri magnis (iron.) e centurionibus orti H. potomci velikih stotnikov (ker je bila Venuzija vojaška naselbina).

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

C.N. kratica m

1. ekon.Capitale Netto čisti kapital

2. navt.
Codice della Navigazione pomorski zakonik

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

comunicazione f

1. sporočilo, poročanje:
mezzi di comunicazione di massa masovna občila
fare una comunicazione kaj sporočiti

2. referat, znanstveno poročilo

3. pravo
comunicazione giudiziaria sodni poziv

4. zveza:
comunicazione telefonica telefonska zveza
via di comunicazione prometna zveza, prometnica

5. pl. promet:
comunicazioni terrestri, marittime, aeree kopni, pomorski, zračni promet

conocimiento moški spol spozna(va)nje; uvidevnost, vednost; prepričanje; zavest; poznanstvo; presoja, ugotovitev; sodna preiskava

conocimiento (de embarque) pomorski tovorni list
sin nuestro conocimiento brez naše vednosti
dar conocimiento de a/c seznaniti z
hacer (trabar) conocimiento con alg. seznaniti se s kom, spoznati koga
ha llegado a mi conocimiento que... zvedel sem, da ...
poner en conocimiento (de) obvestiti (o)
recobrar el conocimiento k zavesti priti
venir en conocimiento de doznati, zvedeti
tener conocimiento (de) vedeti za, biti poučen o
venir en conocimiento de a/c nekaj spoznati, zvedeti
conocimientos pl znanje, vednost

desánt drop; landing; raid

padalski desánt parachute drop, airborne attack
pomorski desánt landing operation, coastal raid

desánt (-a) m voj. sbarco; lancio:
letalski, padalski desant lancio di truppe aviotrasportate, di paracadutisti
pomorski desant sbarco

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

kábel¹ (-bla) m

1. elektr. cavo:
napeljati, speljati, polagati kabel impiantare, posare il cavo
poslati sporočilo po kablu trasmettere un messaggio via cavo
električni, telefonski kabel cavo elettrico, telefonico
nadzemni, pomorski kabel cavo aereo, sottomarino
koaksialni kabel cavo coassiale
armirani, goli kabel cavo armato, nudo
enožilni, dvožilni, trožilni kabel cavo unipolare, bipolare, tripolare
nizkonapetostni, visokonapetostni kabel cavo per bassa, alta tensione

2. (močna vrv iz zvitih jeklenih vrvi) cavo, cima

3. navt. (dolžinska mera) decimo di miglio marino

list⁶ moški spol (-a …) dokument: der Schein, der [Paß] Pass, der -brief, die Urkunde; (bolniški Krankenschein, domovinski Heimatschein, garancijski Garantieschein, krstni Taufschein, mrliški Sterbeschein, Totenschein, orožni Waffenschein, [Waffenpaß] Waffenpass, die Waffenbesitzkarte, pomorski prevozni Seefrachtbrief, poročni Trauschein, Heiratsurkunde, rojstni Geburtsschein, tovorni Frachtschein, Frachtbrief, Ladeschein, zastavni Pfandschein, Pfandbrief, zdravstveni Gesundheitspaß)
potni list der [Paß] Pass, [Reisepaß] Reisepass
(begunski [Nansenpaß] Nansenpass, diplomatski [Diplomatenpaß] Diplomatenpass, skupinski [Sammelpaß] Sammelpass, za tujce [Fremdenpaß] Fremdenpass), ➞ → potni list
v knjigovodstvu: bremenski list das Lastenblatt
lovstvo lovski list die Jagdkarte

manéver tactical movement; vojska manoeuvre; figurativno manoeuvre, move

véliki manévri vojska army manoeuvres pl
pomorski manévri naval manoeuvres pl

manœuvre¹ [-nœvrə] féminin manevriranje; upravljanje, krmarjenje; militaire manever, vojaška vaja; figuré, péjoratif (sleparski) manever, trik, zvijača; pluriel (železnica) premikanje (vlaka); figuré mahinacije, spletke; ladijsko vrvjè

manœuvres dormantes, courantes fiksno, premično vrvjè
manœuvres électorales volitvene mabinacije
manœuvres frauduleuses sleparske mahinacije
manœuvre d'un fusil rokovanje, upravljanje s puško
manœuvres navales, aériennes pomorski, letalski manevri
champ masculin de manœuvres vojaško vežbališče
gare féminin de manœuvre ranžirna postaja
opérer des manœuvres premikati (vlak)