Franja

kuf|er moški spol (-ra …) ➞ → kovček
imeti koga/česa poln kuf er (von jemandem/etwas) die Schnauze voll haben
kufre gor, kufre dol rein in die Kartoffeln, raus aus den Kartoffeln

kúfer (-fra) m pog. (kovček) valigia:
pren. kufre gor, kufre dol auffa!; e basta!
pren. imeti česa, koga poln kufer essere stufo di, averne le tasche piene, essersene rotte le scatole; vulg. averne le palle rotte

lisast (-a, -o) z manjšimi lisami: gefleckt (belo [weißgefleckt] weiß gefleckt, črno [schwarzgefleckt] schwarz gefleckt, rjavo [braungefleckt] braun gefleckt)
živalstvo, zoologija lisasti dvoplaz Gefleckte Doppelschleiche
rastlinstvo, botanika lisasta mrtva kopriva Gefleckte Taubnessel
Flecken- ( živalstvo, zoologijaskunk der Fleckenskunk, vidra die Fleckenotter); z večjimi lisami: großgefleckt ( živalstvo, zoologijamorska mačka Großgefleckter Katzenhai), gescheckt, scheckig, pisano: buntscheckig; les: maserig; (podoben lisi) fleckförmig; (poln lis) fleckenreich, drobnih: sprenkelig; (umazan) fleckig
lisast les das Maserholz
jabolko zaradi bolezni: stippig
lisasta pasma živine: das Fleckvieh, die fleckige Rasse
| ➞ → marmoriran, marogast, pegast, pikčast

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen

mádež stain, spot; soil (tudi figurativno), (moralni) blemish, (majhen) speck; (sramotni) slur; mineralogija macula, macle

mádež od čaja a tea stain
brez mádeža stainless, spotless, taintless
poln tintnih mádežev ink-stained
sramotni mádež stigma, pl -s, -mata; taint
očistiti od mádežev to clean stains
odstraniti mádež to remove a stain
to blago bo v dežju dobilo mádeže that material will spot in rain
belo platno dobi hitro mádeže white linen spots easily
izvlekel se je iz zadeve brez mádeža na svojem ugledu he has come out without a stain on his reputation
vreči mádež na... to cast a slur on...
se ta mádež vidi? does this spot show?

marog|a² [ó] ženski spol (-e …) medicina blauer Fleck, der Striemen
poln marog striemig

marogast [ó] (-a, -o) gescheckt, scheckig; les: maserig, gemasert
marogasti škrilavec der Fleckenschiefer
(poln marog) striemig

megl|a ženski spol (-è …) der Nebel; die Nebelbildung; (jutranja Frühnebel, Morgennebel, v kotlinah Talnebel, ledena Eisnebel, nepredirna Nebelwand, talna Bodennebel, Strahlungsnebel, visoka Hochnebel)
umetna megla künstlicher Nebel, figurativno blauer Dunst
podhlajena megla unterkühlter Nebel
gosta megla dichter Nebel, pogovorno: die Waschküche, die Suppe
… megle Nebel-
(metalec der Nebelwerfer, morje das Nebelmeer, najava die Nebelmeldung, nastajanje die Nebelbildung, pas die Nebelbank, področje das Nebelgebiet, pramen der Nebelschwaden, pršenje iz megle das Nebelnässen)
brez megle nebelfrei
poln megle durchnebelt
vlažen od megle nebelfeucht
odet v meglo nebelverhangen
dan z meglo der Nebeltag
(signalni) rog za meglo das Nebelhorn
signal za meglo das Nebelsignal
agronomija in vrtnarstvo zaščititi z umetno meglo einnebeln

meglen [é] (-a, -o) neblig, nebelartig; figurativno nebulos, nebulös, nebelhaft, verschwommen; (poln megle) durchnebelt; Nebel- (dan der Nebeltag, kapa die Nebelkappe, mavrica der Nebelbogen, zavesa der Nebelvorhang, proge množina Nebelfetzen množina, pokrov die Nebelglocke, die Nebeldecke)

mehúrček bladderet; (na koži) blister, vesicle, (na vodi) small bubble, (na obrazu) blister, pustile, pimple

poln mehúrčkov blistered
milni mehúrčki soap bubbles pl

mína (vojaško) mine ženski spol

magnetna (morska, plavajoča) mina mine magnétique (marine, flottante)
iskalec (področje) min détecteur moški spol (champ moški spol) de mines
polagati mine poser (ali mouiller) des mines
zadeti na mino heurter (ali toucher) une mine
stopiti na mino marcher sur une mine
teren, poln mineralogija terrain moški spol miné (ali truffé de mines); (vložek za svinčnik) mine ženski spol (de crayon), cartouche ženski spol

mína voj mina f

povodna (plavajoča) mina mina submarina (flotante)
iskalec min, lovec na mine (ladja) buscaminas m
področje min (voj) zona f de minas
polagalec min (ladja) posaminas m, minador m
iskati, odstranjevati mine localizar, dragar minas
naleteti, zadeti na mino (voj) chocar con una mina
stopiti na mino pisar una mina
namestiti mine colocar minas
poln min minado; sembrado de minas

mir|en (-na, -no)

1. človek: ruhig (čisto seelenruhig, bombenruhig), (hladnokrven) gelassen, [gefaßt] gefasst, (brez strahu) zuversichtlich, (miroljuben) friedlich
biti miren ruhig sein, Ruhe geben, (mirno sedeti) stillsitzen, (mirno ležati) [stilliegen] stillliegen
ostati miren ruhig bleiben, stillbleiben

2. barve: ruhig, gedämpft

3. vest: ruhig, gut
figurativno mirne duše/z mirno vestjo mit gutem Gewissen; ruhig; ruhigen Gewissens
mirne duše (zlahka) bedenkenlos, drauflos, ohne weiteres

4. (tih) noč, dan, ura, kraj, dolina, življenje, najemnik: still (čisto stockstill, totenstill), (poln miru) friedlich; (nevzvalovan) jezero, morje: glatt; zrak: still, flimmerfrei; življenje, dnevi: friedlich, (brez hitenja) besinnlich, geruhsam; lokal: ruhig

5. vožnja, roka ipd.: ruhig
mirna vožnja stil: ruhige Fahrweise

6. družbene spremembe: friedlich
| ➞ → mirna kri, mirna vest, mirno

móč force; tehnika, figurativno power; strength; potency; (krepkost) vigour; (učinkovitost) efficacy; (energija) energy; (velika, nadnaravna) might; (duhovna, duševna) faculty

na vso móč, z vsemi móčmi with all one's might
po svojih najboljših móčeh to the best of one's ability
mišična móč muscular power
čarovna móč magic power
delovna móč working power, worker
delovne móči (delavci) workforce, labour (s konstr. v sg), hands pl, workmen pl
gonilna móč motive power
kupna móč buying (ali purchasing) power
konjska móč horsepower (krajšava: HP)
prebojna móč penetrating power
učna móč qualified teacher
duhovna, duševna móč strength of mind
moška móč vigour, virility
telesna móč physical strength
obrambna móč total defence potential
udarna móč striking (ali hitting) power, striking force, vojska fighting efficiency
ustvarjalna móč creative power
móč usode power of fate
móč volje willpower; strength of mind, faculty of volition
dejanska móč actual power, real power
zakonska móč legal force
móč eksplozije explosive force, violence of an explosion
brez móči powerless, forceless, ineffectual; impotent; (šibak) weak, feeble, (izčrpan) finished, effete
kipeč od móči vigorous
poln móči powerful, vigorous, full of energy
v polni mladostni móči in the full vigour of youth
preizkus móči trial of strength, ZDA pogovorno showdown
drobljenje móči scattering (ali dissipation) of forces
izguba móči loss of strength
po svojih móčeh as one is able
z združenimi móčmi shoulder to shoulder
s poslednjimi móčmi with the remains of one's strength
biti na kraju svojih móči to be worn out, to be exhausted, to reach the end of one's tether
biti v móči (o zakonu) to be in force
to ni v moji móči that's beyond my power
storim vse, kar je v moji móči I do my (very) best, I do my utmost
kakšno móč ima motor? what is the power of the motor? (ali engine)?
ni v moji móči, da bi ti pomagal it is not in my power to help you
ta odlok ima zakonsko móč this decree has the force of law, this decree is binding
nisem imel toliko móči, da bi to naredil I was unable to arrange it
priti zopet k móči to recover (ali to regain) one's strength
móč toka ga je odnesla the rush (ali the sweep) of the current carried him away
to presega moje móči that's too much for me
razviti vso svojo móč to exert all one's strength (ali one's full strength)
teči na vso móč to run at full speed
na vso móč je vlekel he was pulling for all he was worth
zapiskati na vso móč to whistle one's hardest
v slogi je móč unity makes strength

mod|er² [ó] (-ra, -ro)

1. (poln modrosti) weise

2. (premišljen) nasvet, odločitev, (umen) človek: klug; ironično scheißklug

mrčés vermin; insect

mrčésa polni otroci verminous children
prašek proti mrčésu pesticide, insect powder, insecticide
biti poln mrčésa to be infested

mŕžnja (-e) f odio (intenso); avversione;
poln mržnje astioso

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

mulj moški spol (-a …) der Schlamm, der Schlick; Sinkstoffe množina; pri vrtanju: (kal) Bohrschlamm:
radiolarijski mulj Radiolarienschlamm
izločati mulj schlammen
odstranjevati mulj iz etwas entschlammen
očistiti mulja schlämmen
lovilnik mulja der Schlammfang
odsedanje mulja der Schlickfall
odstranjevanje mulja die Entschlammung
poln mulja schlammbedeckt

nabasan (-a, -o) [vollgestopft] voll gestopft; (nabito poln) proppenvoll, rammelvoll
do vrha nabasan (sit) pappsatt
(pijan) voll