Franja

kraftvoll močan, silen; energičen; Sprache: sočen, poln

kr̀cat -a -o
1. natovorjen
2. natlačen, poln, do kraja poln: dvorište -o svojte i rodbine

lacteus 3 (lāc)

I.

1. mlečen = iz mleka: umor Lucr., O., lactens sucus herbae Plin. mleček.

2. poln mleka, mlečnat: ubera vaccae demittunt lactea V. napolnjena, polna, štrleča.

3. mleko pijoč, sesajoč, sesen: porcus, verna Mart. —

II. metaf.

1. mlečne barve, bel kot mleko, mlečnobel: cervix, colla V., coma Col., gemma Mart.; kot astr. t.t. Rimska cesta (gr. γαλαξίας κύκλος ali samo γαλαξίας): orbis lacteus Ci. ali via lactea O. ali circulus lacteus Plin. ali plaga lactea caeli Stat.

2. mlečen, mlečnosladek = bogat, poln: illa Livii lactea ubertas Q., Livius lacteo eloquentiae fonte manans Hier.

lleno poln, napolnjen, polnoštevilen, popoln, polno zaseden

lleno de sí mismo domišljav, nadut
la medida está llena mera je polna
luna llena polna luna

macizo masiven, gost, poln (pnevmatika)

macizo m trdnost, masivnost; blok (hiš); gosta greda; planinska palica

madidus 3 (madēre)

1. moker, vlažen: Lucan., Plin., vestis V., barba O., madidis Notus evolat alis V., fasciculus litterarum aquā madidus Ci. ep., madidi lacrimis ocelli O. ali samo madidi ocelli O. solzne, genae O. s solzami oblita, comae O. po katerih se cedi mazilo, mokri od mazila, madidi murra capilli O., vestis cocco madida Mart. napojena, (po)barvana, radix suco madida Plin. sočna, fossa O. moker, vodnat, tako tudi palus O., lacus Mart., Iuppiter (= Iupp. Pluvius) Mart. deževni darovalec dežja, m. Capena (sc. porta) Iuv. mokr(otn)a (od tamkajšnjega vodovoda (prim. Mart. 3, 47, 1)); z gen.: rosae madidae divini roris nectaris Ap.; occ.
a) moker od vina = opit, pijan, kot subst. m pijanec, mokri bratec; s pristavljenim abl. vino in brez njega: Mart., Sen. ph., ego te hodie reddam madidum, si vivo, probe, tibi cui decretum est bibere aquam Pl., madidus a vino Vulg., P. F., dies madidi Mart. mokri dnevi = dnevi, ko se veliko pije.
b) omehčan, prhek, mehko (s)kuhan, dokuhan: Pl., Pers., Plin., Mart., semina madidiora Plin.; od tod gnil, pokvarjen: tabe iecur madidum Lucan.; pren.: memoria Caecil. ap. Prisc. oslabel, medel, opešan.

2. metaf. poln česa, obilujoč s čim: glebae auro madidae O. nasičene, artibus, iocis Mart. — Adv. madide mokro: m. madere Pl. „premoker“, močno opit (pijan) biti.

mamillānus 3 (mamilla) prsat, metaf. (pre)poln: ficus Plin.

mammōsus 3 (mamma1)

1. prsat, vimenast: Varr., Lucr., Mart., Arn.

2. prsast, štrčeč, poln: pira Plin., tus Plin. grozdasto (kadar se zrnca oz. kaplje sprijemajo).

nàbojit -a -o
1. nabit, poln: brode crni -i oblaci kao ognjevite lađe
2. poln, gost, jedrnat: -o klasje

nápun -a -o
1. poln, bohoten: -o cvijeće, cveće bohotno cvetje
2. poln: -i cvijet, cvet polni cvet

nàšīpljen -a -o poln, nabit (kot šipek): prolaze stotine kamiona -ih vojskom

nȁtrpān -a -o
1. natrpan, natrcan
2. preobložen: natrpan ukrasima
3. poln, zatrpan: -a ulica

niteō -ēre -uī

1. biti masten: qui nitent unguentis, qui fulgent purpurā Ci.

2. dobro rejen, porejen, obilen, tolst, masten, debel, bohoten biti: parcius n. H., sinere in proprius membra nitere bonis Pr., unde sic, quaeso, nites aut quo cibo fecisti tantum corporis? Ph., tellus nitet Petr., arbores nitent (sc. agri) Plin.; od tod tudi

2. lep, čeden, ličen, zal, brhek biti: miseri, quibus intentata nites H. ki ne poznajo tvoje lepote, nitet ante alias regina Stat.

3. obilovati, obilo (v izobilju) biti česa: quod (sc. vectigal) … in pace niteat Ci., res ubi magna nitet domino sene H., omnia nobilibus oppidis nitent Plin.

4. svetiti se, blesteti, lesketati se, bleščati se (ljubko in lepo, zlasti o gladkih in mastnih stvareh): nitet diffuso lumine caelum Lucr., luna potest solis radiis percussa nitere Lucr., deterius Libycis olet aut nitet herba lapillis? H., carmina ni sint, ex numero Pelopis non nituisset ebur Tib., in quo diversi niteant cum mille colores O., aera nitent usu O., vere nitent terrae O., nitent templa marmore T., murice tinctā veste nites Mart.; metaf. svetiti se = odlikovati se: illorum vides quam niteat oratio Ci., ubi plura nitent in carmine H. — Od tod pt. pr. nitēns -entis

1. masten: coronatus nitentes malobathro Syrio capillos H.

2. (po)rejen, tolst: taurus V.; (o njivah in rastlinstvu) dobro obdelan, sveteč se, bohoten, vesel: campi, culta V., herba O., arbor Gell.; od tod (o osebah) lep, brhek: uxor Cat., cum desiderio meo nitenti … libet iocari Cat., qua nullā nitentior … femina O. gorša.

3. obilovajoč, obilen, poln, napolnjen: mensae H. polne.

4. sveteč se, svetel, bleščeč, blesteč, lesketajoč se: oculi V., frondes auro nitentes V. od zlata lesketajoče se, zlatobleščeče, Cyclades H. (zaradi kamnolomov marmorja), arma … nitentia ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., Lucifer Tib., astra O., solis equi Val. Fl., nitentior ostro flos O.; metaf. sijajen, imeniten, odličen, izvrsten, izboren, izreden, slaven: Lucretius, consul anni prioris, recenti gloria nitens L., oratio (naspr. horrida) Ci., non patre nitens linguave Sil., ingenium Stat. jasen, bister; subst. n. pl.: aetas defodiet condetque nitentia H.

ob-serō² -ere -sēvī -situm (ob in serere)

1. tja (za)sejati, (za)saditi, posejati, posaditi: minus (sc. frumenti) redit quam obseveris Pl.; šalj.: pugnos Pl. = hudo (pre)tepsti; pren.: mores malos Pl., aerumnam gravem in aliquem Pl. povzročiti.

2. obsejati, posejati, obsaditi: Varr., Col., terram frugibus Ci.; večinoma v pt. pf. obsitus 3
a) zasajen, obsajen, zasejan, obsejan: rura obsita pomis O., loca virgultis L., rivus circa o. palustribus herbis L.
b) metaf. pokrit, poln: Sen. tr., Lucan., Val. Max., montes nivibus obsiti Cu., terga obsita conchis O., Io iam saetis obsita V., obsita squalore vestis L., legati obsiti squalore et sordibus L. ali o. inluvie et squalore T. poln nesnage in umazanije, homo pannis o. aevo V. prileten, variis obsita frondibus H. kar pokriva sveto listje.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obsesse: Acc. ap. Non.; nenavaden pf. obseruit: V.

onustus 3 (onus)

1. obremenjen, obtežen, natovorjen, otovorjen, naložen, obložen: iumentum, navis L., carri onustissimi Iul. Val., corpus Lucr. z jedjo obloženo, napolnjeno; z abl.: H., Ap., Amm. idr., onustus plurimā praedā Pl., praedā onustus Ci., naves frumento onustae Ci., asellus onustus auro Ci., spoliis orientis onustus V., currus quinque liberis onustus T.; z gen.: navis onusta remigum Auct. b. Afr. polna veslačev, magna vis camelorum onusta frumenti T.

2. metaf.
a) poln, bogat, obilujoč s čim: Cu., H., Lucr. idr., onusti cibo et vino (naspr. integri še tešči) Ci., ager fertilis et praedā onustus S., pharetra telis onusta T., terga onusta vulneribus T., aula onusta auro Pl., pectus onustum laetitiā Afr. fr.; z gen.: aula onusta auri Pl.

2. obremenjen, (duševno) potrt, tlačen, zatiran: fame onusti T., silno (hudo, zelo) lačni, onustus fastibus Pl., o. dolis astutiisque Pl., onustus sacrilegio Ph.; abs.: onustum gero corpus Pl. s starostjo obremenjeno.

opīmus 3 (ops)

1. tolst, masten, debel, rejen, rodoviten, hranljiv, ploden: Gell., Val. Fl., Tert. idr., boves Ci., ager, regio Ci., Asia tam opima ac fertilis est Ci., campus L., arva V., o. Larissa H. (prim. Λάρισσα ἐριβῶλαξ Hom.), vitis Plin.

2. metaf.
a) obogaten, bogat, obilujoč s čim, poln česa: ager opimus copiis L., praedā opimus Ci., opus opimum casibus T. polno raznih pripetljajev.
b) obilen, bogat, „masten“; brhek, lep, postaven, krasen, sijajen, veličasten, čudovit, velik: Plin., Val. Max. idr., divitiae Pl., dapes V., praeda Ci., accusatio Ci. „mastna“, veliko dobička prinašajoča, messis Plin. iun. bogata, regnum L., habitus corporis Ci., si me palma … donata reducit opimum H., ornamenta Ci., triumphus H.; poseb. spolia opima L., V., tudi samo (subst.) opīma -ōrum, n (Plin. iun., Fl.) vojskovodjev plen, tj. orožje, ki ga je vojskovodja vzel ubitemu sovražnikovemu vojskovodji, ali pa častni (plemeniti) plen, tj. orožje, vzeto v dvoboju premaganemu sovražniku; enako ret.: opimum belli decus caeso rege expetens Cu.; pren. o govoru (preveč) nadut: opimum genus dictionis Ci., nimis opima pinguisque facundia Gell.

opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)

1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.

3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.

4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell.

pastoso agg.

1. voljen, mehak

2. krepek, jeder; poln

piēno

A) agg.

1. poln, napolnjen:
pieno zeppo nabito poln

2. sit:
sentirsi pieno biti sit

3. ekst. poln:
essere pieno d'invidia biti ves zavisten
essere pieno di sé biti vase zaverovan

4. poln, popoln, najvišji:
essere promosso a pieni voti izdelati z najvišjimi ocenami
avere piena soddisfazione doseči polno zadoščenje
luna piena polna luna

5. poln (osrednji):
in pieno giorno sredi belega dneva
fu colpito in pieno petto zadet je bil v prsi

B) m polna dvorana; poln rezervoar ipd.:
fare il pieno gled. razprodati predstavo
fare il pieno di benzina napolniti rezervoar z bencinom
nel pieno dell'estate sredi poletja

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.