Franja

prometn|i [é] (-a, -o) Verkehrs- (delikt das Verkehrsdelikt, grešnik der Verkehrssünder, hrup der Verkehrslärm, naprava die Verkehrsanlage, obremenitev die Verkehrslast, ovira das Verkehrshindernis, patrulja die Verkehrsstreife, policija die Verkehrspolizei, pot der Verkehrsweg, površina die Verkehrsfläche, prepoved das Verkehrsverbot, situacija die Verkehrslage, zmešnjava das Verkehrschaos, omrežje das Verkehrsnetz)

razgnáti (kotel ipd.) to burst open, to blow up; (množico) to disperse, (sprevod demonstrantov) to break up, to split up, to scatter

policija je razgnala zborovanje the police broke up the meeting

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

spričeválo certificat moški spol , attestation ženski spol , bulletin moški spol

spričevalo cepljenju certificat de vaccination
spričevalo o izpitu certificat d'examen, diplôme moški spol
spričevalo o vedenju certificat de (bonne) conduite
spričevalo o zmožnosti, sposobnosti certificat d'aptitude (ali de capacité)
nravstveno spričevalo certificat de bonne conduite, (policija) certificat de bonne vie et mœurs
šolsko spričevalo certificat (ali bulletin) scolaire
zaključno spričevalo osnovne šole certificat d'études primaires (C.E.P.)
odhodno spričevalo (šola) certificat (ali diplôme) de fin d'études
pomočniško spričevalo certificat d'apprentissage
ubožno spričevalo certificat d'indigence
zdravniško spričevalo certificat médical
zrelostno spričevalo certificat (ali diplôme) de fin d'études secondaires, (v Franciji) diplôme du baccalauréat
izstaviti (predložiti) spričevalo délivrer (produire) un certificat

sréča (-e) f

1. felicità, gioia, beatitudine:
doživeti, občutiti srečo provare felicità, sentirsi felici
hrepeneti po sreči sognare, desiderare la felicità
živeti v sreči vivere felici
jokati od sreče piangere di gioia
kratkotrajna sreča felicità fugace, passeggera

2. pren. fortuna, ventura, sorte:
dobra, zla sreča buona, cattiva ventura
povsod ga spremlja sreča la fortuna gli arride ovunque; pog. è nato con la camicia
imeti večjo srečo kot pamet avere più fortuna che giudizio
imeti srečo v ljubezni, v igri essere fortunato in amore, nel gioco
izteči se po sreči finire, concludersi felicemente
poskusiti srečo tentare la fortuna

3. (v povedno-prislovni rabi)
sreča zanj, da je pomoč kmalu prišla per sua fortuna il soccorso è arrivato presto
samo sreča, da je tako meno male che sia così

4. (kot voščilo)
vso srečo! auguri!, buona fortuna!
(v kmečkem okolju) Bog daj srečo! Dio vi assista, sia con voi!

5. pren. (v adv. rabi) k sreči, na srečo per fortuna:
k sreči je policija kmalu prišla per fortuna è intervenuta tempestivamente la polizia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na slepo srečo a caso, a casaccio, a lume di naso
ugibati na slepo srečo indovinare a lume di naso
pren. sreča mu je bila mila la fortuna gli arrise
sreča je hotela drugače gli imprevisti della fortuna, della sorte
sreča te išče sei fortunato
kolo sreče se obrača gira la ruota della fortuna
otroci in pijanci imajo srečo i bambini e gli ubriachi hanno fortuna
igra na srečo gioco d'azzardo
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore; chi ha fortuna in amor non giochi a carte
sreča je opoteča la fortuna è cieca; buona fortuna non dura
sreča je naklonjena pogumnim la fortuna i forti aiuta e i timidi rifiuta
sreča ima spredaj lase, zadaj je gola la fortuna va afferrata per i capelli
vsak je svoje sreče kovač ognuno è artefice della propria fortuna

taj|en (-na, -no) geheim; (skrit, prikrit) verborgen
tajne volitve/tajno glasovanje množina die geheime Wahl
Geheim- (jezik die Geheimsprache, agent der Geheimagent, arhiv das Geheimarchiv, račun das Geheimkonto, ukaz der Geheimbefehl, znak das Geheimzeichen, orožje die Geheimwaffe, skrivališče das Geheimversteck, združenje der Geheimbund, konferenca Geheimkonferenz, naloga der Geheimauftrag, organizacija die Geheimorganisation, pisava die Geheimschrift, pogodba der Geheimvertrag, policija die Geheimpolizei, der Geheimdienst, številka die Geheimnummer)

tájen (-jna -o) adj.

1. segreto; clandestino; underground angl.:
tajne organizacije società segrete
skleniti tajni sporazum stipulare un accordo segreto
tajni jezik linguaggio segreto
tajna pisava crittografia
tajna policija servizi segreti
tajni agent agente segreto; ekst. emissario; zero zero sette
tajni fondi fondi segreti
tajni komornik cameriere segreto

2. (skriven) segreto, nascosto

3. knjiž. misterioso, arcano

tájen secreto ; (skrit) oculto, escondido ; (nedovoljen) clandestino

tajno glasovanje votación f secreta
tajna policija policía f secreta
tajna vrata puerta f secreta
skleniti s tajnim glasovanjem acordar en votación secreta
tajni radijski oddajnik emisora f clandestina

terorizem samostalnik
1. (uporaba nasilja za dosego političnih ciljev) ▸ terrorizmusBritanska policija je pretekli teden zaradi suma terorizma aretirala dva moška. ▸ A brit rendőrség a múlt héten két férfit vett őrizetbe terrorizmus gyanújával.

2. (ustrahovanje) ▸ terrorizmus, terrorizálás
Ta srečni minister bi se šel krasno novo delitveno ekonomijo, medtem pa birokrati izvajajo birokratski terorizem nad podjetniki in celo šolami!? ▸ Ez a boldog miniszter szép új világot akar a gazdaságban, amely a megosztáson alapulna, miközben a bürokraták bürokratikus terrorizmust folytatnak a vállalkozók, sőt az iskolák ellen!?
"Pravzaprav gre za obliko terorizma nad mladimi," je dejal predsednik stranke. ▸ „Gyakorlatilag a fiatalok terrorizálásának egy formájáról van szó” – mondta a pártelnök.

téžji (-a -e)

A) adj. komp. od težek (ki ima določeno značilnost v precejšnji meri) grave; difficile; grosso:
težji bolnik, ranjenec malato, ferito grave
policija je prijela dva težja tatova la polizia ha arrestato due pezzi grossi del crimine
fant je težji primer è un ragazzo difficile

B) téžji (-a -e) m, f, n (cibo) pesante; il difficile:
ne jesti nič težjega non mangiare cibi pesanti
od lažjega k težjemu dal (più) facile al (più) difficile

uporábiti (-im) | uporábljati (-am) perf., imperf.

1. usare, far uso; impiegare; servirsi (di); ricorrere (a); applicare:
papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat (imballaggio di carta) usa e getta
policija je uporabila orožje la polizia ha fatto uso delle armi, è ricorsa alle armi
tega zakona v praksi še niso uporabili la legge non ha avuto finora un'applicazione pratica

2. servirsi; approfittare; sfruttare:
uporabil je vsako priliko, da bi govoril z njo approfittò di ogni occasione per parlarle
uporabiti šibko stran nekoga approfittare del, sfruttare il debole di qcn.

3. usare, riportare, ricorrere (a):
uporabiti citat ricorrere a una, riportare una citazione

4. uporabiti, uporabljati za, kot usare, impiegare per, impiegare, usare come:
uporabljati plin za kuhanje impiegare il gas in cucina, per cucinare
uporabljati denar kot menjalno sredstvo usare il denaro come mezzo di scambio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uporabiti prave prijeme pri kom saper prendere qcn. dal verso giusto
pren. uporabiti koga proti komu istigare qcn. contro
pren. uporabiti koga za ščit servirsi di qcn. come scudo
spretno uporabljati jezik avere la parlantina sciolta
ne znati uporabljati pameti non saper ragionare di testa propria
pren. pogosto uporabljati palico bastonare, picchiare spesso

vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science

zasledováti (-újem) imperf.

1. inseguire; lov. braccare; pedinare, tallonare, incalzare:
pes zasleduje zajca il cane sta braccando la lepre
šport. glavna skupina je začela zasledovati vodečega kolesarja il gruppo si diede all'inseguimento del fuggitivo
policija ga že dolgo zasleduje la polizia lo sta pedinando da molto tempo

2. (gledati za kom, za čim) seguire:
zasledovati koga s pogledom seguire qcn. con lo sguardo

3. rinvenire, scoprire:
te običaje lahko zasledujemo daleč v preteklost usanze che possiamo rinvenire nel lontano passato

4. (sproti se seznanjati s čim) seguire; tenersi informati, aggiornati su:
zasledovati razvoj znanosti seguire gli sviluppi della scienza

5. perseguitare; tormentare, travagliare:
pog. smola ga zasleduje è perseguitato dalla sfortuna, dalla sfiga
vso pot ga zasleduje misel per tutto il cammino è travagliato da un pensiero

6. perseguire (uno scopo)