Franja

Zadetki iskanja

  • polus -ī, m (gr. πόλος) geogr., astr.

    1. (nebesni, zemeljski) tečaj, pol (čisto lat. vertex): Ci. poet., Plin. idr., polus gelidus, glacialis O. severni pol, severni tečaj, australis O. južni pol, južni tečaj, sub ambobus polis O.

    2. meton. severna zvezda, severnica (Severnica), polárnica: Vitr.

    3. sinekdoha nad nami dvigajoče se vidno nebo, nébes, nebesni svod, nebosklòn: Acc. fr., Varr., Val. Fl. idr., immensi parva figura poli O., nox atra polum tenebat V., polo deripere lunam H.
  • ponjíšu prisl. pol: našišu po punišu, a tudišu po ponjišu našemu človeku polno čašo (vina), tujcu pa pol
  • semi- [səmi] (v sestavljenkah) pol
  • semi-, semi pol

    semi a oscuras v poltemi
  • sēmi-, pred vokali tudi sēm- (prim. skr. sāmí = gr. ἡμι- = stvnem. sāmi- pol, lat. sēmis, sēmus) le v zloženkah kot prvi člen s pomenom pol, na pol.
  • sēmis1, indecl. (prim. sēmi in gr. ἥμισυ) pol, polovica: FRONT., hoc est semis COL., dividere in partes undecim semis VITR. na 11,5 dela.
  • sēm-is2 -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

    1.
    a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
    b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

    2. polovica, pol dvanajstdelne celote
    a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
    b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
    c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

    3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.
  • spòl spola (ol) m
    1. spol, pol, rod: naravni spol; lepi, slabi spol
    2. rod: moški, ženski, srednji spol samostalnikov
  • šȅšula ž (it. sessola) dial. lopatica za planje vode iz čolna, pol, polača
  • tečaj2 moški spol (-a …) geografija der Pol
    južni tečaj Südpol
    severni tečaj Nordpol
    ledeni tečaj Kältepol
    nebesni tečaj Himmelspol
    odprava na južni/severni tečaj die Südpolexpedition/ Nordpolexpedition
    območje južnega/severnega tečaja das Südpolargebiet/Nordpolargebiet
    višina tečaja die Polhöhe
    premikanje zemeljskih tečajev die Polwanderung
  • tečáj m
    1. stožer, šarnir, šarka, baglama: -i pri vratih, pri oknu; vzdigniti vrata s -ev
    2. pol: severni, južni, magnetni tečaj
    3. tečaj, kurs: borzni, menični, devizni tečaj dinarja
    4. tečaj, semestar, polugodište: prvi, drugi, zimski, poletni tečaj; vpisati se v večerni tečaj; tečaj za absolvente srednjih šol
    5. stadij, tečaj: dvajset -ev od Sparte
  • tečáj -a m
    1. tehn. ţâţână, balama
    2. geogr. pol
    3. curs
    4. fin. curs
  • văllus2 -ī, f (demin. vannus) vál(us) = naprava, priprava ali voz za planje žita, nekakšen „vejalnik“, „velnik“, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: et alio loco [virgulta] serenda, ut habeas vimina, unde viendo [L] quid facias, ut sirpeas, vallus, crates Varr., iis tritis oportet e terra subiectari vallis aut ventilabris, cum ventus spirat lenis Varr. Soobl. văllum -ī, n: vallum a volatu, quod cum id iactant volant inde levia Varr.
  • vannus -ī, f (morda iz *u̯at-no-s, *u̯t-no-s; prim. ventus, ventilō) naprava, priprava ali voz za planje žita, velnica, starejše plalnica, pòl, nečke: Col., mystica vannus Iacchi V., aurea vannus Ap., vanni onustae aromatis Ap., vannorum sirpiarum vitores Arn. Heterocl. abl. vannū: Non.
  • zahìtāć -áča m pol, zajemalna lopatica: -em pljuskati vodu iz čamca
  • полюс m pol, tečaj; (pren.) nasprotje
  • по́люс ч., pól -a m., tečáj -a m.
  • achtehalb sedem in pol
  • achteinhalb osem in pol
  • anker [ǽŋkə] samostalnik
    arhaično votla mera pribl. 8 in pol galone