Franja

перекли́кати -кли́чу док., poklícati -klíčem dov.

позва́ти -зву́ док., poklícati -klíčem dov.

позвать poklicati, povabiti

покли́кати -кли́чу док., poklícati -klíčem dov.

alarm² [əlá:m] prehodni glagol
vznemiriti, preplašiti, razburiti; dati znak za alarm; poklicati pod orožje

anklingeln jemanden pozvoniti pri, poklicati (koga) po telefonu, telefonirati (komu)

antelefonieren poklicati po telefonu

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

appeal¹ [əpí:l]

1. neprehodni glagol (to, against)
prizivati se, apelirati; pritožiti se; obrniti se na koga; rotiti; prositi; ugajati, tekniti

2. prehodni glagol
pravno poklicati pred sodišče; obtožiti

to appeal to arms poklicati pod orožje
it doesn't appeal to me ne ugaja mi, ni mi pri srcu
to appeal to the country razpustiti parlament, razpisati nove volitve
to appeal to reason sklicevati se na zdravo pamet

appeler [aple] verbe transitif (po)klicati, pozvati; telefonično poklicati; militaire vpoklicati; imenovati; pritegniti nase (poglede); obrniti (pozornost) (sur na); zahtevati; potegniti za seboj (posledico); (pri)vabiti (živali); verbe intransitif zvoniti

s'appeler imenovati se
appeler quelqu'un à son aide, à son secours koga na pomoč(po)klicati
appeler à la mémoire poklicati v spomin
appeler en témoignage pozvati kot pričo
cela appelle toute notre attention to zahteva vso našo pozornost
faire appeler le médecin (dati) poklicati zdravnika
appeler une cause (juridique) pozvati stranki (k razpravi)
appeler en justice pozvati pred sodišče
appeler les choses par leurs noms imenovati stvari s pravim imenom, reči bobu bob
en appeler à apelirati na, sklicevati se na
j'en appelle à votre bon cœur apeliram na vaše dobro srce
en appeler au témoignage de quelqu'un sklicevati se na pričevanje kake osebe
(en) appeler d'un jugement vložiti priziv proti sodbi
comment s'appelle cette fleur? kako se imenuje ta cvetka?
cela, voilà ce qui s'appelle parler (familier) to se pravi govoriti

arraign [əréin] prehodni glagol
pravno, figurativno poklicati pred sodišče, obtožiti

beordern naročiti; zu sich poklicati k sebi; irgendwohin poslati

call aside prehodni glagol
stran poklicati

call back prehodni glagol
nazaj poklicati, odpoklicati; preklicati

call up prehodni glagol
gor poklicati; poklicati po telefonu
vojska vpoklicati; spomniti

einbestellen pozvati, poklicati na

évoquer [evɔke] verbe transitif obuditi spomin, spomniti, poklicati v spomin (quelque chose kaj); klicati (duhove); omeniti; predstavljati, spominjati na; postaviti (problem); imenovati (imena); juridique spraviti pred višje sodišče

évoquer Dieu klicati Boga
évoquer ses souvenirs de voyage obujati spomine na potovanje
ce rocher évoque une tête humaine ta skala spominja na človeško glavo
évoquer un problème omeniti problem

expostulate [ikspɔ́stjuleit] neprehodni glagol
prepirati, pravdati se (with s.o.; about, on s.th.)
protestirati, ugovarjati; očitati, grajati; (po)svariti, opomniti; poklicati na odgovor

flāgitō -āre -āvī -ātum

1. strastno terjati, silno zahtevati, nujno (živo) opominjati: me in vestram contionem vobis flagitantibus evocaverunt Ci. na vašo nujno zahtevo, hoc, quia causa postulat, non flagitat, praeteribo Ci., temporibus rei publicae flagitantibus Ci. ker so razmere nujno zahtevale. Z obj.: id, quod populus iam diu flagitat Ci., tabulas tuas flagitat Ci., arma, saga, bellum flagitaverunt Ci., quae flagitat usus Lucr., telum N., pugnam L., iras in populos Val. Fl.; pren.: severitatem res ipsa flagitat Ci. nujno zahteva, ea, quae tempus et necessitas flagitat Ci. Na vprašanje: od koga? z ab: hic abs te filium flagitat Ci., ipsa causa a me hanc orationem flagitat Ci., id ab eo flagitabatur ex omnibus partibus C.; tudi pri log. subj. stoji ab: stipendium ab legionibus flagitatur C. legije zahtevajo plačilo (mezdo). Z acc. rei in personae: dicendum est id, quod ille me flagitat Ci. za kar me oni terja, me frumentum fl. Ci., amicum largiora fl. H., se portorium fl. Suet. s finalnim stavkom: Suet., flagitas me, ut eloquar Pl., flagitabatur ab eis senatus, ut meam causam susciperet Ci. Z ACI: Plin., Ap., delatores more maiorum puniendos flagitabat T. zahteval je, da se morajo kaznovati, fl. a delatoribus revocanda (esse) praemia Suet. Pesn. z inf.: perna flagitat refici H.

2. occ.
a) želeti (hoteti, skušati) izvedeti: nomen flagitatur Pl., crimen ab adversario flagitabo Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae sunt ea numina divûm, flagitat V.
b) zahtevati, da se kaj pošlje: siser e Germania fl. Plin.
c) zahtevati izročitev koga, — da se kdo izroči: fl. filium ab aliquo, festes Ci., indignatione Gitona Petr., ministros in tormenta T.
č) pozvati pred sodišče, pozvati na sodbo, poklicati pred sodnika, koga tožiti: (Galba Caecinam) ut peculatorem flagitari iussit T.
d) vabiti koga k nečistovanju, lotiti se njegove sramežljivosti, napasti jo: iuvenem Ap., ancillam alienam Dig., pudicitiam Lact. (?).

gȉcnuti -nēm poklicati svinjo, svinje z "gic, gic"