Franja

philargyria -ae, f (gr. φιλαργυρία) lakomnost, grab(ež)ljivost, skopost, pohlep(nost): Cassian., Isid.

pȍhlepa ž pohlep

rabbia f

1. med. steklina, rabies

2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
far rabbia jeziti, spravljati v bes

3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
la rabbia del vento besnenje vetra

4. pohlep:
la rabbia del denaro pohlep po denarju
PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre

rage¹ [réidž] samostalnik
bes, besnost, besnenje, (divja) jeza, razjarjenost, gnev, razkačenost; (o morju) besnenje; silovitost; koprnenje, poželenje, sla, pohlep, lakomnost; navdušenje, gorečnost, vnetost, strast, strastna želja (for za, po)
manija, norost; velika moda

a rage for collecting stamps strast za zbiranje znamk
poetic rage pesniško navdušenje
chess was (all) the rage šah je bil velika moda, je bil zelo priljubljen
to be in rage biti besen, besneti
it is all the rage to je višek mode
to fly (to fall, to get) into rage pobesneti, vzkipeti
he has a rage for old prints, for hunting ima strast za (nor je na) stare grafične liste, za lov

rage [raž] féminin, médecine steklina; huda, blazna bolečina; besnost, huda jeza; pohlep, strast po

à la rage strastno, blazno
rage d'aventures, du feu strast, huda želja po dogodivščinah, igralska strast
rage de la destruction uničevalna strast, uničevalnost
rage de dents hud zobobol
accès masculin de rage napad besnosti
fou de rage nor od jeze, pobesnel, besen
entrer dans une rage folle raztogotiti se, strašno se razjeziti
exciter la rage de quelqu'un razkačiti, razjeziti koga
écumer de rage peniti se od besnosti
étouffer de rage dušiti se od besnosti
faire rage besneti, divjati, razsajati
la tempête a fait rage toute la nuit nevihta je divjala vso noč
passer sa rage sur quelqu'un stresti svojo jezo, svoj bes na koga
vaccin masculin contre la rage cepivo proti steklini

rapācitās -ātis (rapāx) grabežljivost, pohlèp, pohlépnost, lakomnost, požrešnost, grabežljivost, razbojništvo, roparstvo, ropaželjnost: quis in rapacitate avarior? Ci., suspecta rapacitas, quod … Suet., fur notae nimium rapacitatis Mart., dirae filius es rapacitatis Mart., nimia si maxima vel neglegentia servi vel rapacitas intervenit Col., ex sua rapacitate de me quoque coniectaverunt Ap., adeo illis odium Romanorum incussit rapacitas proconsulum Iust., quis in rapacitate avarior, quis in largitione effusior? Fr., ut illorum rapacitatem videndo admirans Macr., augebat etiam amaritudinem temporum flagitatorum rapacitas inexpleta Amm.

salīva -ae, f

1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).

2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.

3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu).

sed ženski spol žeja; pohlep, vroče poželenje

sed ardiente žgoča žeja
sed de gloria slavohlepnost
sed de venganza maščevalnost
apagar (ali matar) la sed žejo utešiti, odžejati se
arder de sed umirati od žeje
eso excita (ali da, hace) sed to dela žejo
morirse de sed umirati od žeje
tener sed žejen biti

sete f

1. žeja:
aver sete biti žejen
bruciare, morire di sete umirati od žeje
spegnere, togliere la sete pogasiti žejo

2. ekst. suša

3. pren. žeja; poželenje; pohlep, sla:
sete di potere sla po oblasti

soif [swaf] féminin žeja; figuré poželenje, pohlep (de po)

jusqu'à plus soif (figuré) do sitega, do sitosti
soif brûlante žgoča žeja
soif de l'argent, des honneurs, du pouvoir pohlep po denarju, po časteh, po oblasti
soif de la gloire slavohlepnost, slavohlepje
soif du sang krvoločnost
avoir soif biti žejen
avoir soif de (figuré) žejati (po), biti žejen (česa), koprneti po
avoir soif de vengeance hlepeti po maščevanju
apaiser, étancher sa soif pogasiti si žejo
boire à sa soif odžejati se; piti, kolikor želimo
boire jusqu'à plus soif čezmerno piti
demeurer, rester sur sa soif ne se odžejati, figuré še si česa želeti, ne biti zadovoljén
donner soif užejati
mourir de soif umirati, umreti od žeje
souffrir de la soif trpeti žejo

sordēs -is, nav. pl. sordēs -ium, f (iz *su̯ordōs umazan; prim. got. swarts = stvnem. swarz = nem. schwarz)

1. umazanija, nesnaga, starejše umazanarija, skrnôba: pleni oculi sordium Pl., pellis sordi (v novejših izdajah sorde; gl. opombo spodaj) sepulta Lucr., auriculae collecta sorde dolentes H., in sordibus aurium inhaerescere Ci. v ušesnem maslu, sine sordibus ungues O., caret obsoleti sordibus tecti H., nitescunt (sc. harenae) detritis sordibus Plin.; pren.: nullae sordes videbantur his sentetiis allini posse Ci. madež(i); occ. umazanost (umazanija) obleke, umazana obleka = žalna, žalovalna obleka kot noša žalujočih in obtožencev: Q. idr., mater squalore et sordibus huius laetatur Ci., sordes lugubres Ci., sordes reorum L., suscipere (obleči) sordes T.; meton. žalovanje, žalost, nesrečno stanje, nesreča: iacere in lacrimis et sordibus Ci., inter sordes et lacrimas reorum T., reis sordes … dempsit Suet., amavit sordes suas Val. Max., sordes meruit victoria nostra Petr., sordes patris Iust.

2. metaf.
a) umazano, sramotno vedenje (mišljenje, ravnanje), umazana, sramotna umazanost, nizkotnost, podlost, lakomnost, grabežljivost, skopost, pohlep; redko v sg.: nullam in re familiari sordem posse proferri Ci., sordes et avaritiam Fontei Capitonis … mutaverat T., extremae avaritiae et sordis infimae infamis Ap.; nav. v pl.: domesticae, iudicum Ci., mens oppleta sordibus Ci., amat sordes et inhumanitatem multo minus Ci., per avaritiam ac sordes contemptus exercitui T., si neque avaritiam neque sordes … obiciet vere quisquam mihi H., sepulcrum sine sordibus exstrue H., incusans eius sordes Q., damnatus sordium Plin. iun., cogit minimas ediscere sordes Iuv.
b) umazanost, zaničljivost, zaničevanost, preziranost, nizkost, nizkotnost, preprostost, podlost, zavrženost, pokvarjenost, nemoralnost, sprevrženost (izprevrženost), sprevrnjenost: severitate iudicandi sordes suas eluere Ci. oprati svojo nizkost, povzdigniti se iz svoje nizkosti, ex summis et fortunae et vitae sordibus Ci., neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., satius est illum in infamia ac sordibus relinqui Ci. ep. da se pusti na njem sramota podlosti, taedio sordium in quibusdam insignium L., sordes illae verborum T. nizkotnost, prostaštvo, prostaščina; occ. nizkost stanu, rodu, nizki izvor (stan, rod), nizko poreklo (pokolenje): cuius splendore et gloriā sordes et obscuritatem Vitellianarum partium praestringimus T., propter maternas sordes Iust., pristinarum sordium oblitus Iust.; meton. (o osebah) izmeček, izvržek, izvrg, izvrženec (človeštva), zavrženec, nizka duša, nizkotnež, podlež, pokvarjenec, nemoralnež, kolekt. drhal, smet, sodrga: o tenebrae, o lutum, o sordes … ! Ci., apud sordem urbis et faecem Ci. ep., in hoc caenum, in has sordes abicerentur Plin. iun., calere sordibus Petr. — Soobl. sors, sordis, f: Ambr.

Opomba: Nom. sg. sordes ni dokazljiv. V starejših izdajah najdemo pri Lucr. (6, 1269 (1271)) star. abl. sg. sordī; v novejših izdajah najdemo obl. sorde.

studium -iī, n (studēre)

1. notranji nagon, prizadevanje, prizadeva, teženje, težnja, vnema, vnetost, veselje, sla do česa, pohlep, želja, poželenje po čem, poželevanje česa; abs.: Enn. ap. Prisc., Pac. fr., Col., Sen. ph., Dig. idr., meo de studio studia erant vestra omnia Pl. meni ugajati je bilo vse vaše prizadevanje, vsa vaša prizadevanja so bila usmerjena v to, da bi ugajali meni, vide, quam iniquus sis prae studio Ter. v svoji vnemi (vnetosti), studium est animi adsidua et vehemens ad aliquam rem adplicata magna cum voluptate occupatio Ci., studium ad (in) aliquid conferre Ci., incensi studio Ci., non studio (strastno) accusare, sed officio defendere Ci., studium semper adsit, cunctatio absit Ci., summo studio dicere Ci. ali magno, nullo studio agere C. z … vnemo, et hoc studio pravus facis H. nalašč, quot capitum vivunt, totidem studiorum milia H.; s subjektnim gen.: amici Ci., de studiis principum omnia perscripta N. o težnjah, studio regum intellecto Iust. namero; z objektnim gen.: Acc. fr. idr., vitae Afr. ap. Non. način življenja, quaestūs Ci. dobičkoželjnost, laudis Ci. slavohlepje, častihlepje, veri reperiendi Ci., pugnae C., Lucr. ali pugnandi C. bojaželjnost, bojevitost, armorum Plin. iun., abigendi studium quasi artem exercent Dig. namero; z dat. gerundivi: studium probandis provinciarum ac militiae rectoribus Aur.; s praep.: studii erga te testis Ci. ep., studium bonorum in me Ci. ep., studium suum in rem publicam S., studium ad frugalitatem multitudinis provocavit Iust.; z inf.: foedum studium citharā ludicrum in modum canere T., studium … a deo homines revocare Cypr.; z ACI: viris esse advorsas aeque studiumst Ter.

2. naklonjenost, vdanost, ustrežljivost, ugodljivost, posebna ljubezen, zanimanje, skrb, navdušenost, navdušenje za koga, pristran(sk)ost glede koga, navdušeno sočustvovanje s kom (naspr. ira, iracundia, odium); abs.: studio, consilio, auctoritate me adiuvit Ci., studium atque aures Ci. blagohoten (dobrohoten) posluh, studium et iracundiam suam rei publicae dimittere Ci. zanimanje, pauca … tradere … sine ira et studio T. brez jeze (sovraštva) in brez pristranskosti, studiis odiisque carens Lucan., quod studium et quem favorem secum in scaenam attulit Ci., studium favorque Plin. iun., studio ac suffragio viam sibi munire Ci., et beneficio accepto et studio perfecto Ci.; s subjektnim gen.: studia hominum excitare (pridobi(va)ti si) C. ali retinere (ohraniti (ohranjati) si, obdržati) Ci., studium populi ac favor Fl.; z objektnim gen.: studium salutis meae Ci. zanimanje, skrb za … , studium rei publicae S. domoljubje, rodoljubje, patriotizem; s praep. (zlasti poleg subjektnega gen.): studium in populum Romanum T., Diviciaci summum in populum Romanum studium C., studia Numidarum in Iugurtham accensa S., studia hominum (vsega sveta) accensa in Agrippinam T., eorum erga se studium Auct. b. Afr., studium et fides erga clientes Suet., studia nostra circa tuendos socios Plin. iun.; occ. strankarska privrženost, strankarska naklonjenost, pristranska naklonjenost, pristran(sk)ost, pristrástje, neobjektivnost; abs.: testes sine ullo studio dicebant Ci., senatum in studia diduxerat T. je (bil) razcepil na stranke, minus cupiditatis ac studii L.; s subjektnim gen.: studia competitorum Ci. strankarska vnetost (prizadevnost, vnema), studium partium Ci. strankarsko prizadevanje, strankarska težnja, studia partium S. strankarska prizadevanja, strankarske težnje, pristrastje, senatuque in ipso erant studia nimiam severitatem aspernantium, pluribus nihil mutandum censentibus T. razpad na dve stranki.

3. (marljivo, skrbno) ukvarjanje (pečanje) s čim, predmet ukvarjanja: studio rerum rusticarum provectus sum Ci., sunt pueritiae certa studia, sunt extrema quaedam studia senectutis Ci., studia venandi Ci., praecipuo nandi studio T., studio citharae deditus H., immoritur studiis H. mori se s svojim delom; occ.
a) posebno zanimanje za kaj, posebno veselje do česa, posebna sla po čem, najljubše delo (opravilo), priljubljeni posel, priljubljeno opravilo: eorum obsequi studiis Ter., cum studio tuo sim obsecutus Ci., studiis suis obsequi ali studiis eorum inservisse N., studiis generorum obsistere Ci., venio nunc ad istius (sc. Verris), quemadmodum ipse appellat, studium, ut amici eius, morbum, ut Siculi, latrocinium Ci.
b) ukvarjanje z znanostjo ali umetnostjo, znanstveno prizadevanje, znanstvene težnje, učenje, proučevanje, preučevanje česa, študij, znanstveno delo, v pl. tudi nauki: haec studia adulescentiam alunt, senectutem oblectant Ci., studiaque haec (sc. Graecarum artium ac disciplinarum) … in Latio vehementius tum colebantur Ci., mihi tua ista studia placuerunt Ci., haec inter nos studia exercere Ci. ep., se … studiis illis dedisse Ci., studiis septem dedit annos H., o seri studiorum H., in studiis vitam egi O. pesnikujoč, studium quid inutile temptas? O. (o pesništvu), nullum tempus vacare patiaris a studiis Sen. ph., studia altissimus iste secessus suggerit Plin. iun., dictitat ad studium hunc se adplicasse musicum Ter., histrionale studium T.; s subjektnim gen.: studia Graecorum Ci., acerrima et fecundissima eorum studia T.; z objektnim gen.: litterarum Ci., N., Sen. ph., eloquentiae Ci., T., iuris, dicendi, scribendi, discendi Ci., philosophiae N., sapientiae T.; meton. v pl. α) veda, znanost, znanstvo; redko v sg. = znanstvena panoga, veja znanosti, stroka: si non intendes animum studiis H., ad studiorum atque artium contentionem revertamur Ci., studia, quibus tingendus est animus Sen. ph., sedem ac magistram studiorum Massiliam habuit T., studia humanitatis Plin. iun. ali studia liberalia Sen. ph., Suet., Aug., Antiochia urbs liberalissimis studiis adfluens Ci.; huiusce rei coniuncturam de tuo ipsius studio facillime ceperis Ci. β) umetnost, spretnost, izurjenost: augurandi studio Galli callent Iust.; pesn. metaf. (o konju): studiorum atque immemor herbae victor equus V. γ) slovstvena dela, književna dela, književnost, slovstvo, literatura: omnia ingenia, quae lucem studiis nostris attulerunt, tunc nata sunt Sen. rh. δ) kraj učenja, učni kraj, učilnica: privatarum aedium studia sibi interdicta esse cognoscant Cod. Th.

swallow² [swɔ́lou]

1. samostalnik
žrelo, grlo; požiranje, požirek
geologija (kraški) požiralnik
figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje

a swallow of water požirek vode
to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)

to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
to swallow an insult pogoltniti žalitev
to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
he swallowed the wrong way zaletelo se mu je

tenācitās -ātis, f (tenāx)

1. trdno držanje, trdno oklepanje, trpežnost, držečnost: unguium tenacitate Ci., Plin. s trdno držečimi kremplji.

2. metaf.
a) skopost, skopuštvo, škrt(av)ost, pohlep: causam tenacitatis video L.
b) zvestoba, zvestost, pomnljivost, pomnjenje, (dober) spomin, zapomnitev, starejše pomnežljivost: tenacitas memoriae Hier.

thirst¹ [ɵə:st] samostalnik
žeja
figurativno poželenje, pohlep (for, of, after po)

thirst for blood krvoločnost
thirst for glory slavohlepnost
thirst for knowledge žeja po znanju
thirst for money pohlep po denarju
to die of thirst umreti od žeje
to quench one's thirst ugasiti si žejo, odžejati se
to suffer from thirst trpeti žejo
to have a thirst pogovorno biti žejen, žejati

veleidad ženski spol poželenje, zahotenje, trenutna želja, pohlep; nestanovitnost, omahljivost, muha(vost)

voracitáte f

1. lakomnost, požrešnost

2. pohlepnost, pohlep

voracité [-site] féminin požrešnost; figuré skrajna lakomnost, pohlep(nost) (po dobičku)

voracity [vərǽsiti] samostalnik
požrešnost; pohlepnost, pohlep, lakomnost (of na kaj)
nenasitnost

алчность f lakomnost, lačnost, pohlep, poželjivost