Franja

vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)

1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.

2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.

3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.

Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere.

zàgledati -ām
I.
1. zagledati: zagledati koga na cesti
2. pogledati: zagledati u torbicu
3. komu u želudac natanko pregledati ravnanje nekoga
II. zagledati se
1. zagledati se: zagledati se u daljinu
2. zagledati se, zaljubiti se: zagledati se u djevojku

zieuter [zjöte] verbe transitif, populaire pogledati

zȉrnuti -nēm pogledati

глядеть, глянуть gledati, pogledati; opazovati;
г. за кем nadzirati koga;
г. за порядком paziti na red;
г. за детьми skrbeti za otroke;
г. окнами на улицу obrnjen biti na ulico;
гляди zelo verjetno;
без меня, гляди, всё пропадёт brez mene bo bržčas vse uničeno;
гляди, не засни pazi, da ne zaspiš;
г. на кого косо po strani gledati koga;
г. в гроб biti z eno nogo v grobu;
гляди в оба! odpri oči!;
того и гляди pazi; preden se zaveš; naenkrat se lahko zgodi;
на ночь глядя prav pod noč;
глядя по glede na;
г. из чьих рук biti od koga odvisen

гля́нути -ну док., poglédati -am dov.

погля́нути -ну док., poglédati -am dov.

подиви́тися -влю́ся док., poglédati -am dov.

посматривать, посмотреть pogled(ov)ati; paziti na kaj;
посмотрим bomo videli

aufblicken pogledati/gledati navzgor; figurativ zu jemandem gledati (koga) s spoštovanjem, spoštovati

aufschauen gledati/pogledati navzgor, aufschauen von dvigniti pogled od; aufschauen zu figurativ spoštovati (koga), vzeti si za zgled

aufsehen^* pogledati navzgor, dvigniti oči; figurativ aufsehen zu spoštljivo gledati/obravnavati

beiseitesehen^*, beiseite sehen* pogledati stran

cvȑcnuti se -nēm se ekspr. globoko pogledati v kozarec

dēspiciō -ere -spexī -spectum (dē in speciō -ere)

I.

1. na kaj dol pogledati;
a) intr.: Pl., Col., in vias H., a summo caelo in aequora O., de vertice montis in valles O.; brezos.: collibus occupatis, quā despici poterat C. od koder je bil razgled v dolino; abs.: voltus respicientes suspicientesve vel despicientes Plin.
b) trans.: varias gentīs et urbes d. et oculis collustrare Ci., Iuppiter aethere summo despiciens mare velivolum terrasque iacentīs V., ut vero summo despexit ab aethere terras … iacentes O., populi, quos despicit Arctos Lucan., cubiculum … fenestris despicit pratum Plin. iun. ima okna na … , e tumulis subiectam despicit urbem Sil.

2. pren. (trans.) zaničljivo na koga ali kaj gledati, od tod = koga, kaj zaničevati, prezirati, omalovaževati, zavreči, zavračati: ut omnes despiciat, ut hominem prae se neminem putet Ci., omnia, quae cadere in hominem possint, despicere ac pro nihilo putare Ci., rem publicam despicere atque contemnere Ci., d. divitias Ci., paucitatem militum, legionum propter paucitatem, laborem aut munus C., rei familiaris fructum N., dum despicis omnes V., propter amara senectae pondera despicitur O., eodem tempore despicis et colis servos Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pr. dēspiciēns -entis zaničujoč, zaničevalen, prezirljiv; z gen.: sui Ci.

2. adj. pt. pf. dēspectus 3
a) α) zaničevan, preziran: T., Boet., homines despecti et contempti Ci., huic despecto saluti fuit N. β) omalovaževan, zanemarjan: Mel.
b) pesn. = zaničujoč, ne meneč se, nemaren; z gen.: despectus taedae Sil.

3. gerundiv dēspiciendus 3 zaničevanja vreden: Ambr., ignaviā animi et deridiculo corporis iuxta despiciendus T.

— II. intr. vstran pogledati, pogled obrniti: ut, simul atque ille despexerit, aliquid huiusce modi moliantur Ci.

Opomba: Sinkopirani inf. pf. dēspexe: Pl.

durchblicken pogledati skozi, figurativ spregledati; durchblicken lassen namigniti

durchgucken pogledati skozi, gledati skozi

durchlassen^* pustiti/puščati skozi, Technik prepuščati, prevajati; durch ein Sieb: precediti, precejati; (durchgehen lassen) dopustiti, dopuščati, pogledati skozi prste

durchsehen^* (hindurchsehen) gledati/pogledati skozi; Papiere usw.: pregledovati, pregledati, ein Buch: prelistati, figurativ imeti pregled

durchspähen¹ pokukati skozi, pogledati skozi