Franja

pābulor -ārī -ātus sum (pābulum)

I. intr.

1. za hrano (pašo) hoditi, pasti se: COL.; hrano iskati (o ribičih): PL.

2. occ. kot voj. t. t. (živinsko) krmo (klajo) pobirati (preskrbovati): L., pabulandi causā tres legiones misit C. –

II. trans. krmiti, metaf. (po)gnojiti: oleas fimo COL.

praedor -ārī -ātus sum (praeda)

I. intr.

1. plen pobirati, pleniti, ropati, (hod)iti plenit (ropat), razbojnikovati: T., Iust. idr., exire praedatum L., N., milites praedantes C., lupos praedari iussit V.

2. metaf. ropati, pleniti = dobiček imeti, (o)bogateti, (o)bogatiti se: de bonis alicuius Ci., in bonis alienis Ci., spes rapiendi atque praedandi Ci., de aratorum bonis Ci., ex alterius inscitiā Ci., apud Mamertinos Ci., ex hereditate Ci., ex alieno L., ex fortunis alienis L., in insulis cultorum egentibus L., ex alicuius necessitate Lact.

II. trans.

1. (o)pleniti, (o)ropati, izropati, (o)pustošiti: dum socios magis quam hostes praedatur T., arces Cecropis Val. Fl., bona vivorum et mortuorum Suet., maria Lact. gusariti.

2. kot plen (ulov) odnesti, ugrabiti, upleniti, naropati, uloviti: ad multas lupa tendit oves, praedetur ut unam O., pisces calamo praedabor Pr., Hylan Nympha praedata Petr., alia dentibus praedantur, alia unguibus Plin.; pesn.: quae me nuper praedata puella est O.

3. metaf. „kot plen vzeti (iztrgati)“ = ugrabiti (ugrabljati), vzeti (jemati), odvze(ma)ti, iztrgati: singula de nobis anni praedantur euntes H., amores (ljubico) alicuius O., dapes Sen. tr., Val. Fl. pojesti, použiti, zaužiti. — Act. soobl. praedō -āre -āvī -ātum: ex agris finitimorum praedare soliti Iust., festina praedare It., pecunia praedata Gell. uplenjen, praedavit omnes filios Tharsis Vulg.; v pass.: mihi istaec videtur praeda praedatum irier Pl., terra direptione praedabitur Vulg.; subst. pt. pf. praedātum -ī, n uplenjeno, naropano, (iz)plen, ulov: Vop.

questuare

A) v. intr. (pres. quēstuo) pobirati prispevke

B) v. tr. pren. moledovati:
questuare favori moledovati za usluge

rebuscar [c/qu] pobirati klasje, paberkovati; skrbno preiskati, (iz)brskati, iskati

remailler [-maje] verbe transitif pobirati zanke

remailler un filet popraviti mrežo

rizzare¹

A) v. tr. (pres. rizzo)

1. pokonci postaviti, postavljati; dvigniti, dvigovati; razpeti; razviti; naježiti:
rizzare una bandiera razviti zastavo
rizzare baracca pren. toskansko spreti se
rizzare il capo pren. postati užaljen
rizzare la cresta pren. dvigovati greben, postati predrzen
rizzare gli orecchi prisluhniti
rizzare la tenda postaviti šotor
da far rizzare i capelli da se ti naježijo lasje

2. postaviti, postavljati; zgraditi

B) ➞ rizzarsi v. rifl. (pres. mi rizzo)

1. dvigniti, dvigovati se; pobirati se

2. ježiti se (lasje)

sbozzolare

A) v. tr. (pres. sbōzzolo) pobirati kokone

B) v. intr. izleči se iz bube, iz kokona

sfrascare v. tr. (pres. sfrasco)

1. klestiti veje

2. pobirati kokone z vej

spigolare v. tr. (pres. spigolo)

1. pobirati klasje

2. pren. paberkovati

3. šport robiti

sportulor -ārī (sportula) pobirati darila: sportulantes fratres Cypr.

šȉbati -ȁm
1. šibati, bičati: šibati volove
2. tolči, udarjati: lav je bijesno režao i repom oštro šibao
3. šibati, bičati, ostro kritizirati: Cankar oštrom satirom šiba malogradanštinu
4. biti: kiša šiba u prozore
5. meriti: kuda to šiba; na što ovim riječima šibaš
6. streljati: šibati očima, pogledom
7. ekspr. pobirati jo, teči: šibati kući; strelovito šibati kroz šumu
8. brizgati: krv mu šiba iz rane, iz ruke
9. šibaj napolje! poberi se (ven)!

šíšati šȋšām
I.
1. striči: šišati komu kosu, bradu; šišati koga do kože; šišati ovce
2. ekspr. odirati: šišati koga bez makaza
3. ekspr. naglo jo pobirati, teči: gle, kako šiša, sigurno će stići
4. ekspr. v rafalih streljati, leteti: iz zasjede su šišali po našoj koloni; po kukuruzištu su šišali neprijateljski meci
II. šišati se striči se

taglieggiare v. tr. (pres. taglieggio)

1. nalagati, pobirati davek

2. izžemati

toll² [tóul]

1. samostalnik
mitnina, carina, pristojbina, taksa; cestnina, mostnina, sejmarina, mletvina; (pre)voznina
zgodovina dajatev, davek
figurativno davek, dolg, žrtev

the toll of the road, the road toll figurativno cestni davek; žrtve, število mrtvih v prometnih nesrečah
the disease took a heavy toll bolezen je pobrala mnogo ljudi
the hurricane took toll of 100 lives orkan je uničil 100 življenj
to pay one's toll of plačati svoj davek za
to take toll pobirati mitnino (carino, pristojbino)
to take toll of pridržati, zadržati, odtegniti (kaj)
to take toll of s.o. figurativno zdelati, zmučiti koga
thoughts pay no toll figurativno misli so oproščene carine

2. neprehodni glagol
plačati ali pobirati javne dajatve (mitnino, carino, mostnino itd.)

apostolus -ī, m (gr. ἀπόστολος odposlan)

1. odposlanec, npr. judovskega patriarha, oseba, ki je morala pobirati neke davščine pri posameznih sinagogah: Cod. Th.

2. Kristusov odposlanec, apostol: Eccl.

3. poslanica = poročilo, poslano višjemu sodišču po vloženem prizivu: Icti.

carína (urad) customs pl; (dajatev) duty, pl duties; tariff

brez caríne, prost caríne duty-free, custom-free; non dutiable
carína plačana duty-paid
podvržen caríni liable to duty; liable to customs, dutiable
neplačana carína unpaid duty
izvozna carína export duty
uvozna carína import duty, duties on entry
zaščitna carína protective tariff
trgovina brez caríne free trade
iti skozi caríno to go (ali to pass) through the customs
plačati caríno to pay duty (za, na on)
pobirati caríno to collect duty

cerca f

1. iskanje:
andare, mettersi in cerca di qcs. iskati kaj

2. bera:
fare la cerca pobirati bero

3. lovstvo iskanje

collecte [kɔlɛkt] féminin nabiralna akcija; zbiranje

collecte des pommes de terre izkopavanje krompirja
faire une collecte napraviti nabiralno akcijo
faire la collecte de vêtements usagés zbirati rabljena oblačila
faire la collecte des cotisations syndicales pobirati sindikalno članarino

contribution [-sjɔ̃] féminin prispevek; dajatev, davek, kontribucija

contributions directes, indirectes neposredni, posredni davki
contribution foncière zemljiški davek
contribution personnelle davek na glavo, glavarina
administration féminin des contributions davčna uprava
il est employé aux Contributions uslužben je pri davčni službi, na davkariji
receveur masculin des contributions davkar
apporter sa contribution dati, doprinesti svoj prispevek
lever, percevoir une contribution pobirati davek
mettre quelqu'un à contribution (figuré) izkoristiti, izrabiti usluge kake osebe

davek samostalnik
1. (denarna dajatev) ▸ adóPovezane iztočnice: cerkveni davek, davek na dediščine in darila, davek na dodano vrednost, davek na dohodek, davek na kapital, davek na luksuz, davek na nepremičnine, davek na obresti, davek na osebni dohodek, davek na potrošnjo, davek na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davek od premoženja, direktni davek, indirektni davek, neposredni davek, obrtni davek, progresivni davek, prometni davek, regresivni davek, uvozni davek

2. (negativne posledice) ▸ adó, sarcPrenatrpan urnik je terjal svoj davek pri igralcih, ki so delovali izčrpano. ▸ A túl feszes órarend megkövetelte a maga sarcát, a játékosok kimerültnek tűntek.