Franja

rueful [rú:ful] pridevnik (ruefully prislov)
kesajoč se, poln kesanja ali obžalovanja, skrušen, pobit, žalosten

the Knight of the Rueful Countenance vitez žalostne postave (don Kihot)

schwermütig otožen, potrt, pobit

sfiduciato agg. obupan, pobit

sgasato agg.

1. degaziran

2. pog. potrt, pobit

shaken [šéikən]

1. pretekli deležnik od to shake

2. pridevnik
omajan; razpokan (les); potrt, pobit; zdelan, zmučen

shaken confidence omajano zaupanje

spirit-broken [spíritbroukən] pridevnik
potrt, pobit, malodušen, deprimiran

spiritless [spíritlis] pridevnik (spiritlessly prislov)
brez duha; malodušen, brez poguma, neodločen; potrt, pobit, poparjen, klavrn, deprimiran, brez volje (moči, energije, živahnosti), medel
figurativno mrtev

taciturno molčeč, redkobeseden, (vase) zaprt; pobit; mrk, čemeren

triste agg.

1. žalosten, pobit, nesrečen

2. ekst. neprijeten, grenek

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

trübsinnig pobit, depresivnost

tué, e [tɥe] adjectif ubit; padel (v vojni); figuré izčrpan, potrt, pobit; masculin umrli, padli (v vojni)

tué à l'ennemi padel v vojni
il y a eu trois tués dans l'accident v nesreči so bili trije mrtvi

ubìjen -èna -èna
1. ubit
2. pobit

utúčen -a -o pobit, poparjen; -ōst ž pobitost, poparjenost

weary [wíəri]

1. pridevnik (-rily prislov)
utrujen, izčrpan, izmučen; pobit, potrt; težaven, nadležen, dolgočasen, utrudljiv, moreč, neznosen; naveličan (of česa)

2. prehodni glagol
utruditi, izmučiti; nadlegovati, dolgočasiti

to weary out izčrpati
neprehodni glagol
utruditi se; naveličati se; giniti hrepeneti (for po)

битый pobit, razbit, poteptan;
б. час celo uro, dolgo;
битая дорога shojena pot;
битые сливки stepena smetana;
битая скотина zaklano govedo

угнетённый zatiran, izkoriščan; (pren.) potrt, pobit

allīdō (adlīdō) -ere -līsī -līsum (ad in laedere)

1. butniti (butati) koga ali kaj na kaj, zagnati (zaganjati) koga ali kaj na kaj, udariti (udarjati) s čim ob kaj: ut... pars ad scopulos adlisa interficeretur C.; z dat.: ut si quis... (creteam personam) adlidat pilaeve trabive Lucr., pars solidis adlisa Lucr.; abs. allidi (o rastlinah, otrocih) pobit biti, potlačen biti, ob tla treščen biti: Col., Lact.

2. pren. obstoj koga (česa) v nevarnost spraviti (spravljati), oškodovati koga (kaj), pogubiti (pogubljati): virtutem Sen. ph.; od tod pass. allidi ne brez škode odnesti jo, poražen biti, opeči se: in quibus (damnationibus) me perlubente Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci. ep., cum sit colluctandum cum eo (agro), allidi dominum Col.

catastrophé, e [-strɔfe] adjectif, familier čisto pobit

grêlé, e [grɛle] adjectif od toče pobit; kozâv

visage masculin grêlé kozav obraz