Franja

пожарище n pogorišče; velik požar

afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.

appigliarsi v. rifl. (pres. mi appiglio)

1. oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
appigliarsi a qualunque pretesto oprijeti se kakršnekoli pretveze

2. prijeti se, razširiti se, zajeti:
gli innesti si sono appigliati in breve tempo cepiči so se hitro prijeli
l'incendio s'appigliò a tutto l'edificio požar je zajel vso stavbo

3. pren. držati se, okleniti, oklepati se:
appigliarsi a un inutile pretesto oklepati se nekoristne pretveze

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

centella ženski spol iskra; blisk, strela; duh, srce

ser (vivo como) una centella biti zelo živ(ahen)
de pequeña centella gran hoguera majhna iskra, velik požar

circonscrire* [sirkɔ̃skrir] verbe transitif omejiti; géometrie orisati krog

se circonscrire (figuré) omejiti se
circonscrire l'incendie, l'épidémie omejiti požar, epidemijo

circoscrivere^* v. tr. (pres. circoscrivo)

1. mat. očrtati

2. razmejiti, razmejevati; omejiti, omejevati (tudi pren.):
circoscrivere un incendio omejiti požar

3. podrobno opisati

conceptus -ūs, m (concipere)

1. povzemanje, zbiranje: novenorum dierum Plin.; konkr. zbiralna jama, kjer se zbira ali kamor se steka voda, vodnjak: aquarum inertium conceptus vasti Sen. ph.

2. prijem(anje), poprijetje: camini Suet. požar.

3. occ. spočetje, nosečnost, pri živalih brejost: Plin., quaedam … ex hominum pecudumve conceptu Ci.; (o rastlinah) oploditev: conceptus (arborum), id est germinatio Plin.; met. spočetek, zarodek, telesni plod (sad): conceptus leporis utero exemptus Plin., conceptum a se abigere Suet. splaviti.

declarar objasniti, izjaviti, odkriti, proglasiti, napovedati

declarar (por) enemigo za sovražnika proglasiti
declarar la guerra napovedati vojno
declarar la llegada prijaviti se (hotelski gost)
declararse izjaviti, pogovoriti se o; izbruhniti (bolezen)
declararse en quiebra napovedati konkurz
declararse por (contra) izjaviti se za (proti)
se dceclaró un incendio izbruhnil je požar

déclarer [deklare] verbe transitif izjaviti; izraziti; proglasiti; oznaniti, napovedati, prijaviti; commerce deklarirati; priznati

se déclarer izjaviti se (pour za), zavzeti stališče (sur o); izbruhniti (bolezen); pojaviti se, nastopiti; napraviti ljubezensko izjavo
déclarer coupable, décédé proglasiti za krivega, za mrtvega
déclarer un décès, une naissance prijaviti smrten primer, rojstvo
déclarer son amour izjaviti svojo ljubezen
déclarer la guerre napovedati vojno
déclarer son ignorance priznati svojo nevednost
déclarer ses marchandises à la douane prijaviti svoje blago (robo) carini
déclarer ses revenus prijaviti svoje dohodke
l'employeur doit déclarer ses employés delodajalec mora prijaviti svoje uslužbence
l'incendie s'est déclaré vers minuit požar je izbruhnil proti polnoči
la grippe s'est déclarée nastopila, pojavila se je gripa

disastroso agg.

1. katastrofalen, uničujoč; poguben; usoden:
incendio disastroso katastrofalen požar

2. slab, hud, neugoden; neuspel, neuspešen:
stagione disastrosa slaba, neuspešna sezona

domare v. tr. (pres. domo)

1. krotiti

2. pren. (soggiogare; stroncare) udušiti, zadušiti:
domare la rivolta zadušiti upor
domare un incendio pogasiti požar

3. pren. (dominare) obvladati, obvladovati:
domare gli istinti obvladati nagone

element [élimənt] samostalnik
prvina, živelj; element, sestavni del; osnova, sestavina
množina osnovni pojmi
figurativno delokrog

the devouring element požar, ogenj
to be in one's element biti zadovoljen, dobro se počutiti
to be out of one's element nelagodno se počutiti
an element of truth drobec resnice

estinguere^*

A) v. tr. (pres. estinguo)

1. ugasiti:
estinguere l'incendio, la sete gasiti požar, žejo

2. pren. uničiti, zbrisati:
estinguere un debito plačati dolg

B) ➞ estinguersi v. rifl. (pres. mi estinguo)

1. ugasniti, ugašati:
le fiamme si estinsero da sole plamen je sam ugasnil

2. izumreti, izumirati:
una famiglia che si è estinta rodbina, ki je izumrla

éteindre* [etɛ̃drə] verbe transitif pogasiti, ugasiti

él izklopiti, izključiti; gasiti (apno); ugasiti (žejo); iztrebiti (ljudstvo); zatreti (upor); zatemniti (slavo); zabrisati (un souvenir spomin); omiliti (barvo, vnemo, častihlepje, šum)
s'éteindre ugasniti (tudi figuré); umreti; poiti, prenehati (ogenj); obledeti (barva); figuré izginiti; miniti, iti h kraju, izumreti
éteindre le feu, un incendie, une bougie pogasiti ogenj, požar, ugasiti svečo
éteindre une chambre, la radio, la télévision ugasiti luči sobi, zapreti radio, televizor
éteindre la douleur uspavati bolečino
éteindre sa soif ugasiti si žejo
éteindre sa dette odplačati, odpisati svoj dolg
le feu s'éteint faute de bois ogenj ugaša, ker ni drv
son souvenir ne s'éteindra jamais spomin nanj ne bo nikoli ugasnil
cette race s'éteint ta rasa izumira

flammèche [-mɛš] féminin velika iskra, plamenček

une flammèche cause un grand incendie iskra povzroči velik požar

forest¹ [fɔ́rist] samostalnik
(velik, naraven) gozd; pragozd

forest fire gozdni požar

forêt [fɔrɛ] féminin gozd

forêt domaniale državni gozd
forêt à essences feuillies, mixtes listnat, mešan gozd
forêt de résineux iglasti gozd
forêt vierge pragozd
une forêt de mâts (figuré) gozd jamborov
se promener en forêt sprehajati se po gozdu
les arbres lui cachent la forêt zaradi dreves ne vidi gozda, figuré zaradi podrobnosti ne dojame celote
incendie masculin de forêt gozdni požar

gasíti (-ím) imperf. ➞ pogasiti spegnere:
gasiti požar spegnere l'incendio
gasiti apno spegnere la calce
gasiti si žejo spegnere, togliere la sete; pog. bere
pren. v gostilni gasiti jezo bere dalla rabbia
metal. gasiti jeklo temprare l'acciaio

gózden forest, wood; silvan

gózdni čuvaj forest-keeper, ZDA ranger
gózdni delavec forestry worker; timberman, ZDA lumberman
gózdno gospodarstvo forestry, forest culture
gózdna jasa clearing, glade
gózdna jagoda wild strawberry
gózdna pot, steza forest road, path
gózdna poseka clearing
gózdna preseka forest track, forest lane, forest path, ride, firebreak
gózdni rob edge (ali margin) of a forest
gózdna žaga long twohanded saw
gózdni rezervat (za divjad) (game) preserve
gózdna uprava forest management
gózdni požar forest fire
boj proti gózdnim požarom forest fire fighting