Franja

mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

en, sur mer na morju
par mer po morju
sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
mer agitée (zmerno) razburkano morje
la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
mer basse oseka
mer belle malo razburkano morje
mer calme mirno, gladko morje
mer de feu (figuré) ognjeno morje
mer de glace ledeno morje
mer très grosse zelo razburkano morje
mer d'huile kot zrcalo gladko morje
la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
mer orageuse viharno morje
mer de sable peščena puščava
mers de sang potoki krvi
mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
air masculin de la mer morski zrak
anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
bain masculin de mer morska kopel
bras masculin de mer morski rokav
les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
gens masculin pluriel de mer pomorščaki
loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
mal masculin de mer morska bolezen
paquet masculin de mer slap valov
pleine mer plima
vert mer motsko zelen
chercher par terre et mer vsepovsod iskati
il y a de la mer morje je razburkano
c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
prendre la mer izpluti na morje (ladja)
tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!

montant, e [mɔ̃tɑ̃, t] adjectif vzpenjajoč se, dvigajoč se; visoko zaprt (obleka); dolg (ženska nogavica)

chemin masculin montant pot navzgor
col masculin montant pokončen ovratnik
garde féminin montante straža, ki gre zamenjat dotedanjo
bateau masculin montant ladja, ki pluje proti toku, po reki navzgor
marée féminin montante plima
de marée montante (figuré) rastoč, naraščajoč
train masculin montant vlak, ki pelje proti Parizu ali proti izhodišču linije

muria -ae, f (prim. gr. μύρομαι teči, pustiti teči, jokati, πλημ(μ)υρίς, πλήμμυρα pritok, plima, valovje, povodenj) slanica, razsol, solnica, razsolica, salamur(j)a, marinada, poseb. za soljenje rib: Ca., H., Col., Plin., Pers., Cels. — Soobl. muriēs -ēī, f: Ca., Fest.

osek|a [é] ženski spol (-e …) die Ebbe
plima in oseka Ebbe und Flut, Gezeiten množina
tabla z oznako plime in oseke die Gezeitentafel

oséka ebb; ebb tide; low tide

plima in oséka ebb and flow

oséka reflux moški spol , marée ženski spol basse (ali descendante) , (pesniško) jusant moški spol

plima in oseka flux moški spol et reflux moški spol, marée montante et descendante
upadajoča oseka perdant moški spol (de la marée)

oséka (-e) f geogr. riflusso, bassa marea:
plima in oseka flusso e riflusso

oséka marea f baja; reflujo m

plima in oseka flujo m y reflujo m

pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).

recursus -ūs, m (recurrere)

1. tek nazaj, povratni tek, pot nazaj, vračanje: O., Plin. idr., alios ineunt cursus aliosque recursus V. jahanje tja in nazaj, pelagi V. odtok, odtekanje = oseka, maris cursus alterni et recursus Sen. ph. oseka in plima, recursus poti liquoris Cael. „povratni tek“ = izbruh, bruhanje, bljuvanje.

2. povratek, vrnitev, umik(anje): V., Lucan. idr., patet recursus ad moenia urbis L., dent modo fata recursus O., acies nostra non habet usque ad nos recursum Sen. ph. nas ne dosega, ne sega do nas; pren.: facilis ad bonam valetudinem recursus Cels., recursus ad pristinum ordinem militiae Val. Max.; poseb. kot jur. t.t. pritožba na kaj, zoper kak sklep, priziv, rekúrz: Cod. I.

reflujo moški spol odtek; oseka

flujo y reflujo plima in oseka, plimovanje

reflux [rí:flʌks] samostalnik
povraten tok (nazaj); upadanje (plime, vode), oseka

flux and reflux plima in oseka

subir gor (pri)nesti, dvigniti (se), povzpeti se na, iti gor, splezati na; zvišati; gor priti, gor se peljati; narasti, vzhajati; napredovati (v službi)

subir el alquiler zvišati najemnino
subir el color okrepiti barvo; pretiravati
subir una cuesta povzpeti se na višino (goro)
subir la escalera iti po stopnišču navzgor
subir a un niño en brazos dvigniti otroka v naročje
subir el precio zvišati ceno
la marea sube plima je
el pan ha subido kruh se je podražil
subir y bajar iti gor in dol
el termómetro ha subido termometer se je dvignil
¡suba V.! pridite gor, prosim!
subir trepando splezati na
subir al monte na goro se povzpeti
la cuenta sube a... račun znaša ...
los colores le suben a la cara (fig) zardeva od sramu
subir de precio podražiti se; več ponuditi na dražbi
subirse zlesti na, povzpeti se na

tidal [táidl] pridevnik
ki se tiče plime in oseke, podoben plimi in oseki; odvisen od plime in oseke

tidal river reka, v katero pride plima in oseka
tidal wave velik val pri plimi
a tidal wave of enthusiasm val navdušenja

tōlēs (tollēs) -ium, m (iz *tonslēs; indoev. kor. *tu̯-en- otekati, nabrekati, razširjen iz kor. *tu- [gl. tumeō]; po eni razlagi sor. z lit. teōsiù raztegniti, vleči, po drugi razlagi sor. z lit. tvìnti naraščati, natekati se (o vodovju), tvãnas plima, lat. tōnsillae (demin. k tōlēs) mandlji, nebnice, drgali) golša na vratu, „golžun“: Marc., Veg., Fest.

vihar|en (-na, -no) stürmisch; nebo, valovi: sturmbewegt; (bliskovit, hiter) rapid, stürmisch; Sturm- (noč die Sturmnacht, plima die Sturmflut, veter der Sturmwind), der -sturm (ploskanje Beifallssturm, protest Proteststurm)
viharno je es stürmt

zadnji krajec moški spol der Viertelmond, das letzte Mondviertel
nizka plima ob zadnjem krajcu die Nippflut

παλίρροια, ἡ ion. oseka in plima (tek valovja semintja), vrtinec.

πλήμ(μ)ῡρα, ἡ NT πλημ(μ)υρίς, ίδος, ἡ ep. (πίμπλημι) pritok (morja), plima, val(ovje), povodenj, poplava.