Franja

Zadetki iskanja

  • slim [slim]

    1. pridevnik (slimly prislov)
    vitek, tanek, slaboten
    figurativno, pogovorno nezadosten, pomanjkljiv, pičel, reven
    britanska angleščina lokav premeten, pretkan, nabrit, brezvesten

    a slim audience maloštevilno poslušalstvo
    a slim chance majhna šansa
    a slim excuse malo prepričljivo opravičilo

    2. neprehodni glagol
    (o ženskah) postati vitek
    prehodni glagol
    napraviti vitko
  • spare3 [spɛ́ə] pridevnik (sparely prislov)
    varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)

    spare cash razpoložljiva gotovina
    spare meal pičel jedilni obrok
    spare money preostali, odvečni denar
    spare part (wheel) nadomestni del (kolo)
    a spare room soba za goste
    spare time prosti čas, brezdelica
    spare tire (tyre) rezervna pnevmatika (za kolo)
  • sparing [spɛ́əriŋ] pridevnik (sparingly prislov)
    varčen, skop (of z)
    zmeren, skromen; komaj zadosten, pičel; obziren, prizanesljiv

    to be sparing of words biti redkobeseden
    he is sparing of his advice skop je s svojimi nasveti
  • spärlich pičel, boren; Haare: redki (lasje)
  • sparsam varčen; (wirtschaftlich) gospodaren; (spärlich) pičel, redek, boren; sparsam im Gebrauch ki dosti zaleže; von etwas sparsamen Gebrauch machen varčevati z
  • stingy2 [stíndži] pridevnik (stingily prislov)
    skop, skopuški, stiskaški; pičel, boren

    to be stingy of s.th. skopariti s čim
  • strait [stréit]

    1. pridevnik (straitly prislov)
    ozek, utesnjen, tesen, zaprt
    figurativno strog, strikten, trd, točen; težaven, mučen; omejen, pičel

    2. samostalnik
    (večinoma množina) ožina
    množina stiska, škripci, težave
    (redko) zemeljska ožina
    zastarelo ozek prehod, ozko mesto

    the Straits britanska angleščina (prej) Gibraltarska ožina, (sedaj) Malajska ožina
  • stringent [strindžənt] pridevnik (stringently prislov)
    strog (zakon); oster (okus); utrjen, trden, brezpogojen (pravilo); obvezen, ki ga ne moremo prezreti ali obiti; prepričljiv
    ekonomija pičel (denar), slab, medel (tržišče)

    stringent necessity nujna potreba
    stringent arguments prepričljivi argumenti
  • tēnue

    A) agg.

    1. knjižno tenek, lahen; bled, mehek (barva); slaboten

    2. pičel, majhen, redek, zredčen

    3. jezik nezveneč

    4. anat.
    intestino tenue tanko črevo

    B) m anat. tanko črevo
  • tenue tenek; nežen; slaboten, šibek; tih; pičel, neznaten
  • tenuiculus 3 (demin. tenuis) precej tánek (tènek, tenák), boren, reven, pičel, klavrn, majhen, neznaten: tamen a malitia non discedis? tenu[i]culo apparatu significas Balbum fuisse contentum Ci. ep.
  • tenuis -e, adv. tenuiter (tendere)

    I.

    1. tankoniten, tankovlaknat, tánek (tènek, tenák), droben (droban): (naspr. crāssus): Col. idr., reticulum tenuissimo lino Ci., tenui telas discreverat auro V. s tankimi zlatimi nitkami, vellera tenuia (beri ténvia) V. svilnate niti, aries tenuioris velleris Col. bolj tankega (tankonitnega) runa, filum H., acus O., vestis O., Tib., amictus, myrica O., harundo, vimen V., caelum Ci., capilli O., pumex Pr. luknjičav; subst. tenue -is, n fino (naspr. comprehensibile): Lact., animus ex tenuissimo constat Sen. ph. iz najfinejše snovi.

    2. metaf.
    a) preprost, enostaven: tenue argumentandi filum Ci.; meton. orator (naspr. gravis) Ci., Q., tenuis Catullus Mart. pesnik lahkih (erotičnih) pesmi, tenuiter disserere Ci., tenuiter multa, multa sublimiter Plin. iun., tenuius tractare Ci.
    b) tánek (tènek, tenák), natančen, fin, pretanjen, izostren: tenui curā O., res tenues, tenui sermone peractae H. natančno razglabljane, premeteno iztuhtane (domišljene), aures Lucr. tenkoslušna, pretanjena, izostrena, distinctio Ci., ratio H.

    II.

    1. tánek (tènek, tenák), fin, prefinjen, nežen: alutae tenuiter confectae C. (na) tanko izdelano, aër O., Ci., V. ali aether Ci. čist, aqua O. čista, bistra, vinum Plin. (naspr. pingue) vodeno, nemastno, neoljnato, sanguis Plin. vodena, quid rei gerit? sic, tenuiter Ter., membranae (sc. oculorum) Ci., nebula, pluvia V., animae O. tanke, nežne sence; occ.
    a) tánek (tènek, tenák) = strunast, suh, ošiljen, suhljat, droben (droban), mršav: nitedula H., Gellius Cat., Thais Mart.
    b) ozek: rima, foramen, rostrum O., tellus O. medmorje, zemeljska ožina, litus L., rivus O., V., semita V., frons H., limes Q., tenue nigrum O. ozka črna marogica, agmen militum L. ali acies T. razpotegnjen(a).
    c) plitev, plitek, ne globok: aqua O., L., unda O., tenui vitem committere sulco V.

    2. metaf. nizek, neznaten, pičel, majhen, boren, skromen ipd.: Corn. idr., tenues honores N., civitas, res, scientia, sermo Ci., damnum T., tenuem victum antefert copioso Ci., cibus Ph., ingenium Q., ars tenuis ac ieiuna Q., inanis et tenuis spes Ci., tenuiter colligere argumenta Ci. ali tenuiter respondere Corn. površno, tenuissime aestimare Ci. prav nizko ceniti; occ.
    a) boren, reven, siromašen, ubog, pičel: praeda C., mensa H., tenui loco ortus L. rojen v siromašnih razmerah, tenuis et obaeratus Suet., tenues homines Ci., tenuis (nizkega stanu) L., Verginius unusque de multis Ci.; z gen.: tenuis opum Sil.; subst. tenuiōrēs, m Ci. ljudje nižjega stanu (naspr. principes), tenuissimī Ci. najsiromašnejši ljudje.
    b) slab, slaboten, šibek (šibak): tenuis atque infirmus animus C., mare fit tremulum, tenui cum stringitur aurā O., tenuissimum et plenissimum lunae lumen Ci., valetudo tenuissima Ci.

    Opomba: Pesniki rabijo tudi konzonantni u = v: velleraque ut foliis depectant ténvia Seres V., ténvis ubi argilla est V., tenve Lucr.
  • tenuous [ténjuəs] pridevnik
    tanek, vitek, nežen, fin; redek, razredčen (tekočina itd.); nebistven, nepomemben, majhen
    figurativno pičel, boren, ubožen, siromašen

    tenuous claim slabo podprta zahteva
  • thin1 [ɵin]

    1. pridevnik (thinly prislov)
    tanek; vitek, mršav, suh; lahek (obleka); nežen, fin, prozoren (tkanina); droben; redek, pičel; slabo obiskan (gledališka predstava ipd.); slab, lahek (pijača), razredčen, precéj redek, vodén
    fotografija nejasen, brez kontrastov
    agronomija reven, nerodoviten (zemlja); ničen, prazen (izgovor); plitev, brez vsebine (knjiga)

    thin air redek zrak
    thin attendance slab obisk (predstave itd.)
    a thin broth redka juha
    thin captain figurativno, britanska angleščina majhen ploščat prepečenec
    a thin house slabo zasedena, prazna gledališka hiša
    not worth a thin dime prebite pare ne vreden
    as thin as a lath suh kot trska
    thin profits pičel dobiček
    on thin ice figurativno na nevarnih tleh, v kočljivem položaju
    the thin end of the wedge figurativno prvi začetek, prvi korak
    through thick and thin skozi ogenj in vodo, čez vse zapreke (težave)
    he had a thin time imel je težke čase
    that is too thin sleng to je preveč prozorno

    2. prislov
    (le v sestavljenkah) tanko, slabo, redko, neznatno

    thin-clad lahko oblečen
    thin-faced ozkega, mršavega obraza
    thin-peopled redko obljuden
    thin-spun tanko preden
  • tight [táit]

    1. pridevnik
    tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
    figurativno nepremičen
    figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
    pogovorno skop(uški), stiskaški
    sleng pijan, nadelan

    as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
    tight shoes tesni, ozki čevlji
    a tight squeeze gosta gneča
    a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
    money is tight za denar je trda
    to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
    to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
    my bag is tight moja torba je nabito polna
    to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
    to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
    he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
    to draw tight nategniti, napeti, zategniti

    2. prislov
    tesnó, močnó, čvrsto; pičlo

    to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati
  • trichinus 3 (gr. τρίχινος) iz las narejen, lasen; meton. = tanek (tenek) kot las, boren, pičel (naspr. uber): quod tunc quaestus trichinus (po novejših izdajah tricinus) erat, nunc est uber; ut quaestus sit magnus Varr. ap. Non.
  • vēscus 3 (vēscī)

    1. act. razjedajoč, sušeč: sal Lucr., papaver V. zemljo izsesavajoč.

    2. pass. shujšan, shiran, medel, mršav, suh, tenek (tenak), šibek (šibak), starejše nedostaten: puer Afr. fr., viribus vescis imbecillus Acc. ap. Non., corpore vesco, sed eximiis viribus Plin., vescae salicum frondes V. pusto, neredilno, vegrandia farra colonae, quae male creverunt, vescaque parva vocant O.; metaf. boren, pičel, skop: vescum cum fastidio edendi vivere Luc. ap. Non., adhortationes … nequaquam … ad alendum studium vescae Gell.
  • жидкий tekoč, razredčen, voden; redek; slab, slaboten; pičel;
    ж. чай slab čaj;
    ж. прут tenka šibica;
    жидкие аргументы jalovi razlogi;
    ж. голос slaboten glas
  • скупой skop, pičel; redkobeseden, zadržan
  • exiguus 3, adv. (ex in agere; prim. ambiguus) „skopo odtehtan“, „natanko umerjen“, od tod

    1. ozek, tesen, skop = pičel: toga H., exigue sumptum praebere Ter., exigue et exiliter ad calculos revocare amicitiam Ci., exigue dierum habere triginta frumentum C. komaj za 30 dni.

    2. (krajevno) tesen, majhen: fines, pars terrae Ci., castra, civitas C., aedificia Hirt., locus, sedes, rus, urbs, pars montis V., casa O., vicenariam exiguiorem faciunt Front.; subst. exiguum -ī, n majhnost, majhen del: campi, spatii L.; occ. majhen = majcen, kratek, droben, šibek: cor Ci., corpus N., H., femur H. suho, umbra H., mus V., Calvus O.

    3. (po količini) majhen, neznaten, malo česa: exiguus numerus oratorum, non exigua pars populi, exiguae copiae amicorum Ci., exiguis copiis dimicare N., exigere humor, pulvis V., census H., haustus O., exiguior aqua Ulp. (Dig.), aridum si dabis, exiguius dato Col., de fratrum populo exiguissima pars restat O., legatum exiguius Paul. (Dig.), exiguissima legata Plin. iun.; subst. neutr. = malenkost, malo: exiguum naturalis vigoris L., aquae O., tritici Cu., mellis Plin., salutis Sil., exiguo adsueta iuventus V. zmernosti (na)vajena, exiguum tument vela Lucan., exiguum sapio Plin. iun.

    4. (časovno) kratek: tempus, vita, vitae curriculum, dies (rok) Ci. exigua pars aestatis C., exigua nox V., requies O.; subst. neutr. = malo časa, nekoliko časa: exiguum contingis amanti O., exiguo post obitum eius Plin. (za) malo časa po … , exiguum dormire, exiguum temporis Plin. iun.

    5. (po kakovosti) majhen, neznaten, skop = skromen, nepomemben, slab(oten): fructus, ingenium, laus Ci., pabulatio, facultates C., vires, ignis, solacia V., vox V., Q., Suet. slaboten, tenek, exiguior vox Ulp. (Dig.), exiguus sonus, exiguum conamen, exiguae dapes O., elegi H., materia Ph., genus exiguius, nummi exiguiores Ulp. (Dig.); z gen.: exiguus animi Cl.

    Opomba: Komp. exiguior -ius in superl. exiguissimus 3 neklas.