Franja

kakorkóli

A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque sia, in qualsiasi modo:
naj bo že kakorkoli, sklep je dokončen comunque sia, la decisione è definitiva

B) konj.

1. (v oziralnih stavkih za izražanje poljubnosti načina) come:
pomagaj, kakorkoli moreš da' una mano, come puoi

2. (v dopustnih odvisnikih čeprav, če še tako) per quanto, benché:
kakorkoli je bilo spoznanje grenko, je bilo potrebno per quanto amara fosse la constatazione, era però necessaria

koníca (peresa, orodja) nib; (igle, noža, svinčnika itd.) point; (zvonika, stolpa, strehe) spire

noževa koníca point of a knife
ptičje pero s črno koníco a blacktipped feather
opremiti, okovati s koníco kaj to tip something
zožiti (se) v koníco to spire
prometne koníce (figurativno) peak (traffic) hours pl, rush hour

kovinsk|i (-a, -o) aus Metall, metallen; barva, lesk: metallisch, metallic; Metall- (denar die Metallwährung, izdelki Metallwaren množina, okvir der Metallrahmen, das Metallgestell, barva Metallfarbe, cev das Metallrohr, cevka die Metallhülse, industrija die Metallindustrie, konica die Metallspitze, kopel das Metallbad, krogla die Metallkugel, nit der Metallfaden, plošča die Metallscheibe, die Metallplatte, prevleka der Metallüberzug, die Metallbeschichtung, volna die Metallwolle, vzmet die Metallfeder, žaga die Metallsäge, blago der Metallstoff, pero die Metallfeder)
kovinski denar das Hartgeld
kovinska vez kemija metallische Bindung
izdelovanje kovinskih prevlek die Metallbeschichtung
s kovinskim sijajem metallglänzend
kovinsko predelovalni [metallverarbeitend] Metall verarbeitend

krmiln|i¹ (-a, -o) tehnika Steuer-, Lenk-, Bedienungs-, Regel- (drog die Steuerstange, Lenkstange, die Steuersäule, Lenksäule, element das Steuerelement, krog der Steuerkreis, pult das Bedienungspult, rob die Steuerkante, vod die Steuerleitung, ročica der Steuerhebel, Bedienungshebel, der Führungshebel, gonilo das Lenkgetriebe, elektroda die Steuerelektrode, enota die Steuereinheit, das Steuerwerk, kartica die Steuerkarte, miza der Steuerstand, mrežica das Steuergitter, pult der Bedienungsstand, naprava das Regelgerät, das Steuerwerk, das Steuergerät, palica der Regelstab, Steuerstab, letalstvo der Steuerknüppel, plošča die Bedienungstafel, das Bedienungsfeld, tehnika die Regelungstechnik, Steuerungstechnik, Steuertechnik, tipka die Bedienungstaste, veriga die Steuerkette, vrv das Steuerseil, die Steuerleine, gonilo das Lenkgetriebe, kolo das Steuerrad, Bedienungshandrad, Handrad, Lenkrad, pero die Steuerfeder, stikalo der Steuerschalter)
pomorstvo krmilna ročica die Ruderpinne

krovn|i² (-a, -o) Deck- (sloj die Deckschicht, živalstvo, zoologija kost der Deckknochen, luska die Deckschuppe, gradbeništvo, arhitektura spona der Deckbalken, plošča die Deckplatte, živalstvo, zoologija pero die Deckfeder, steklo das Deckglas, tkivo das Deckgewebe)

lah|ek (-ka, -ko) (lažji, najlažji) leicht; po teži: leicht, leichtgewichtig; -leicht (kot pero federleicht, za vzdrževanje pflegeleicht, otročje lahek kinderleicht, posebno lahek superleicht); hrana: bekömmlich, zuträglich; vino: leicht, süffig; cigareta ipd.: mild, leicht; Leicht- (gradbeni material der Leichtbaustoff, železnica motorni vlak der Leichttriebwagen, bencin das Leichtbenzin, beton der Leichtbeton, gradbeni material der Leichtbaustoff, zidak der Leichtstein, gradbena plošča die Leichtbauplatte, gradnja die Leichtbauweise)
lahkih nog leichten Fußes
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig
biti lahek (ne delati težav) leicht fallen
imeti lahek posel z leichtes Spiel haben (mit)
biti v lahkem položaju einen leichten Stand haben
naj ti bo zemlja lah ka! ruhe sanft!
z lahko vestjo mit gutem Gewissen

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

le členek (piše se z vezajem)

1. (za poudarjanje kazalnega zaimka, ki se nanaša na zadnji samostalnik prejšnjega stavka) il quale ultimo, quest'ultimo:
nekateri rodovi so se razvili v pastirje. Le-ti niso poznali stalne naselitve altri popoli divennero pastori. Questi ultimi non conoscevano insediamenti stabili

2. (za poudarjanje kazalnega zaimka, prislova sploh) che:
imel je samo mater, le-ta pa je bila priletna viva era rimasta soltanto la madre che però era piuttosto avanti negli anni
šel je na morje, od le-tam pa v hribe prima andò al mare e di lì in montagna

letaln|i (-a, -o) živalstvo, zoologija Flug- (kožica/mrena die Flughaut, mišice množina die Flugmuskulatur, gibi množina Flugbewegungen množina, organ das Flugorgan, hitrost die Fluggeschwindigkeit, lastnost die Flugeigenschaft)
letalno pero živalstvo, zoologija die Schwinge, die Schwungfeder

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

moznik moški spol (-a …) (vložek) der Dübel; (pero) die [Paßfeder] Passfeder, der Federkeil
pritrditi z moznikom dübeln, eindübeln

nalíven (-vna -o) adj.

1. di riempimento

2.
nalivno pero penna stilografica

nalíven

nalivno pero (pluma f) estilográfica f

nalíven -vna -o prid.
□ nalivno pero toc rezervor, stilou

nalivnik samostalnik
(pisalo) ▸ töltőtollSopomenke: nalivno pero

nalívnik

nalivno pero stylographe moški spol, stylo moški spol

nalívnik glej nalivno pero

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nój zool avestruz m

nojevo pero (jajce) pluma f (huevo m) de avestruz
nojeva politika (fig) táctica f del avestruz

nojev [ó/ô] (-a, -o) Straußen- (jajce das Straußenei, pero die Straußenfeder)