Franja

rep¹ [ê] moški spol (-a …)

1. der Schwanz
konjski rep der Pferdeschwanz, der Schweif
( živalstvo, zoologijačopast Quastenschwanz, kupiran - pasji Stummelschwanz, levji Löwenschwanz, lisičji Fuchsschwanz, oprijemalni Greifschwanz, Rollschwanz, pasji Hundeschwanz, plezalni Wickelschwanz, podganji Rattenschwanz, srpast Sichelschwanz, veslasti Ruderschwanz, zvit Ringelrute)
pahljačast rep pri pticah: der Fächer, das Rad, pavji: Pfauenrad
lovstvo pasji ipd.: die Rute, lisičji: die Lunte, zajčji, kunčji: die Blume, lisičji, volčji: die Standarte, medvedji: der Bürzel, jelenov, srnjakov ipd.: der Wedel, pri divjem prašiču: der Schmörkel, pri perjadi: der Stoß, pri ruševcu: die Leier; živalstvo, zoologija pri vodnem ščipalcu: das Raubbein, pri raku: die Schere
želo na repu škorpijon: der Schwanzstachel
z … repom -schwanzig
(dolgim langschwanzig)

2. (kos živine) das Stück

3.
goveji rep jed: der Ochsenschwanz, juha: die Ochsenschwanzsuppe

4.
tehnika lisičji rep žaga: der Fuchsschwanz, die Schweifsäge
v mizarstvu: lastovičji rep die Zinke

5. vrsta die Menschenschlange
|
… repa Schwanz-
(dolžina die Schwanzlänge, konec die Schwanzspitze, oblika die Schwanzform)
mahati z repom mit dem Schwanz wedeln, (dobrikati se) schwänzeln (um)
stisniti rep med noge den Schwanz einkneifen/einziehen (tudi figurativno)
figurativno imeti rep in glavo Hand und Fuß haben
ujeti za rep koga am/beim Rockzipfel erwischen, einen Zipfel zu fassen bekommen
biti na repu (jemandem) nachtraben
konja pri repu sedlati die Ochsen hinter den Pflug spannen, das Pferd beim Schwanz aufzäumen

rep⁴ [ê] moški spol rastlinstvo, botanika
konjski rep (njivska preslica) der Acker-Schachtelhalm
kozji rep (stajska metlika) Guter Heinrich
lisičji rep der Fuchsschwanz (travniški das Kolbengras, Wiesenfuchsschwanzgras)
(lisičjak) der Bärlapp
mačji rep das Lieschgras
pasji rep das Kammgras
svinjski rep ➞ → mačji rep
zajčji rep das Sammetgras

rèp (rêpa) m

1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci

3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda

5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

résast (-a -o) adj.

1. frangiato; aristato (grano)

2. ruvido, scabro

3. ispido, setoloso;
resasta dlaka pelo irsuto, ispido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. resasti pasji rep coda di cane, cinosuro, covetta (Cynosurus cristatus)
zool. resasta želva matamata (Chelus fimbriatus)
resasti tjulenj leone marino, otaria dalla criniera (Otaria byronia)

sin moški spol (-a, -ova, -ovi)

1. der Sohn, naslednik: der Stammhalter; -sohn (delavca Arbeitersohn, kmečki Bauernsohn, kraljevi Königssohn)
figurativno slavni sin našega mesta der berühmte Sohn unserer Stadt
figurativno sin puščave der Sohn der Wüste, Wüstensohn
sin svojega časa der Sohn seiner Zeit

2. biblično:
izgubljeni sin der verlorene Sohn
Božji sin Gottessohn, der Sohn Gottes
Sin človekov Menschensohn
religija sin moj! mein Sohn!

3. psovka:
pasji sin der Hundesohn, Hurensohn
|
kakršen oče, takšen sin wie der Vater, so der Sohn

sín (-a) pl. sinovi f figlio:
imeti tri sinove avere tre figli
vzgojiti sina allevare un figlio
roditi sina partorire un figlio
mlajši, starejši sin il figlio minore, maggiore
nezakonski sin figlio illeggittimo
prvorojeni sin figlio primogenito
rodni sin figlio carnale
sin edinec figlio unico
pravi sin svoje dobe vero figlio del proprio tempo
bibl. pren. izgubljeni sin il Figliol prodigo
Adamov sin il figlio di Adamo, l'uomo
pasji sin (tudi inter.) figlio d'un cane
je pravi sin svojega očeta è suo padre sputato
rel. sin božji il Figlio di Dio, il Verbo
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio

skòk (skóka) m

1. salto; balzo:
skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
skok naprej, vstran salto avanti, scarto
v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino

2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
skoki cen gli sbalzi dei prezzi
reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
šport. smrtni skok salto mortale
smučarski skok salto con gli sci
skok čez konja salto della cavallina
skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
skok s palico salto con l'asta
skok v vodo tuffo
skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
um. pasji skok ornamento a spirale

smŕček (-čka) m

1. muso:
pasji smrček muso di cane

2. bot. spugnola, morchella (Morchella esculenta)

3. vet. (bela lisa na smrčku pri konjih) stella

sòm (sôma) m zool. siluro; pl.
pravi somi siluridi (sing. -e) (Siluridae)
mačji som gattuccio (Scyliorhinus canicula)
pasji som canesca, galeo (Galeus canis)

tŕn (-a) m

1. spina; aculeo; punta; pruno:
trn vrtnice ga je zbodel è stato punto dalla spina di una rosa

2. teh. spina:
trn za luknjanje spina
kalibrski trn calibro a tampone

3. anat. processo spinoso vertebrale

4. bot. pruno:
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
črni trn pruno selvatico, prugnolo, spino nero (Prunus spinosa)
kristusov trn marruca, soldino (Paliurus spina-christi)
ognjeni trn agazzino (Pyracantha coccinea)
pasji trn spino cervino (Rhamnus cathartica)

5. pren. spina, pruno:
trn zavisti la spina dell'invidia
biti na trnih stare sulle spine
v srcu mi tiči trn ho una spina nel cuore

zob² [ó] moški spol (-a, -a, -jé)

1. živalstvo, zoologija der Zahn (goltni Schlundzahn, jajčni Eizahn, mamutov Mammutzahn)

2.
pasji zob rastlinstvo, botanika der Hundszahn

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente