Franja

déparier [deparje] verbe transitif razdvojiti, ločiti (par, dvojico), odvzeti en (sestavni) del para

do

1. (časovno) a; hasta; para

do danes hasta hoy, hasta la fecha
do treh, petih hasta las tres, las cinco
do konca hasta el fin
do zdaj hasta ahora
do zdaj še ne hasta ahora todavía no
do takrat hasta entonces
(najkasneje) do jutri hasta mañana (a más tardar)
do nadaljnjega por algún tiempo, por de pronto
od 8-ih do 10-ih de ocho a diez
do pred nekaj leti hasta hace pocos años
do smrti hasta la muerte
do smrti so ga mučili le torturaron hasta matarle

2. (krajevno) hasta; a

do sem, do tu hasta aquí
do tam, do tja hasta allí
do kam? ¿hasta dónde?
do kolen hasta la rodilla
do Pariza hasta París
od tu do Zagreba de(sde) aquí a (ali hasta) Zagreb
tri do pet dni de tres a cinco días
do maksimuma hasta el máximum
do skrajne meje, do skrajnosti hasta el límite
šteti do 10 contar hasta diez
mnogo mi je do tega, da ... me importa (ali interesa) mucho que (subj)
ni mi do tega no me importa nada de eso

dosmŕten perpetuo; para toda la vida ; (služba, renta, pokojnina) vitalicio

dosmrtni član miembro m perpetuo
dosmrtni častni predsednik presidente m honorario a perpetuidad
dosmrtni tajnik (akademije itd.) secretario m perpetuo
dosmrtni senator senador m vitalicio
dosmrtna renta renta f vitalicia
dosmrtna ječa (pena f de) cadena f perpetua

dȕnst m (n. Dunst) nizko pog.
1. para, kuhanje v pari: pile u -u
2. kompot: od jedne jabuke dvije, dve flaše -a
3. o tome nema ni -a o tem se mu niti ne sanja

Dunst, der, para; meteorologisch: sopara, soparica; (Zigarettendunst) dim; (Ausdünstungen) para, izhlapnina; Mehl: ostra moka; keinen Dunst haben von ne imeti pojma o

effluvium [eflú:viəm] samostalnik
hlapi, para, izparina

exhalación ženski spol izhlapevanje, hlap, para; dih

desaparecer (pasar) como una exhalación izginiti v hipu

exhalation [eks(h)əléišən] samostalnik
izdih, izpuh; para, hlapi; izbruh (jeze)

exhaust² [igzɔ́:st] samostalnik
izpuh, izpušni plin, izpušna para; ekshaustor

exhaust muffler (ali box) glušnik
exhaust pipe izpušna cev
exhaust steam izpušna para
exhaust tube sesalna cev
exhaust valve (ali cut-out) izpušni ventil

exspīrātiō -ōnis, f (exspīrāre) (iz)par(ic)a: terrae Ci.

fellowless [féloulis] pridevnik (fellowlessly prislov)
brez prijatelja, zapuščen
poetično ki nima para

frotírka (brisača) toalla-esponja f ; toalla f rusa (ali turca) ; toalla f de rizo, toalla para frotar

fumée [füme] féminin dim; hlap, para; figuré iluzija, slepilo, milni mehurček; pluriel vinski hlapi; odpadki (ptic, divjadi)

sans fumée brezdimen
s'en aller, s'évanouir, partir en fumée (figuré) razbliniti se (v nič)
tous mes projets sont partis en fumée vsi moji načrti so padli v vodo
dissimuler par la fumée (militaire) zakriti z umetno meglo
il n'y a pas de fumée sans feu ni dima brez ognja, figuré v vsaki govorici je nekaj resnice

fumo

A) m

1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

3. para:
il fumo della pentola para iz lonca

4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva

fūmus -ī, m (prim. gr. θύω kadim, žrtvujem, θύελλα vihra, θύος kadilo, ϑυμός duša, ϑυμιάω kadim, lat. bēstia, februus, fētor, fimus, fūlīgō, suf-fiō, sl. dim)

1. dim, čad, sopuh, para, sopara: Ter., Vitr., Ap. idr. pernas in fumo suspendito Ca., ibi hominem ingenuum fumo excruciatum semivivum reliquit Ci., robora ceu fumum mittunt Lucr., stuppa vomens tardum fumum V., fumi volumina O. vrtinci dima, (cortex) amphorae fumum bibere institutae H., fumo inveteratum vinum Plin.; dim kot znamenje: significatione per castella fumo factā C., ut fumo atque ignibus significabatur C., fumo dare signum L., fumo significare (z ACI) L.; s subjektnim gen.: ganearum f. Ci., f. turis O.; v pl.: fumi incendiorum procul videbantur C., quae (terra) tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V. vzdigujoče se hlape, tura odorant aëra fumis O. z oblački dima, exiguis ardescunt sulfura fumis O.; metaf.: omne verterat in fumum et cinerem H. vse je bil spremenil v dim in pepel = vse je bil zapravil, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H. ne dim iz plamena, iz dima svetloba mu vre; preg.: semper … flamma fumo est proxuma: fumo comburi nil potest, flammā potest Pl. kjer je dim, tam je vselej tudi ogenj, vendere fumos (fumum) Mart., Ap., Lamp. dim prodajati = ustiti se, s prazno žlico, s praznimi obeti pitati, tako tudi: alicui vendere aliquid per fumum ali fumis in fumum vendere de aliquo Lamp. komu dajati o čem prazne obljube, ire de fumo ad flammam ali (tradi) de fumo in flammam Amm. iz dima v ogenj = „z dežja pod kap“; šalj. dvoumno: Vah! oculi dolent. Quor? Quia fumus molestus est Pl. dim in (pren.) neumno blebetanje.

2. meton.: fumi Massiliae Mart. v dimu (dimnici) hranjeno masilsko vino.

gólja m, góljo m, zval. gôljo uboga para, velik revež

hālitus -ūs, m (hālāre)

1. puh, dih, duh, sapa: leo … efflavit extremum halitum Ci. poet., halitus exit ore niger Stygio O., halitus graveolentia ali gravitas Plin. = halitus oris Plin. smrdeča sapa; pren.: oris rhetorici h. Prud.

2. puh = para, hlap, sopara: halitu Aetnam ardere dicunt Ci., h. Averni Val. Fl., solis Col. vročina, terrae Q.; v pl.: huiusmodi halitus (namreč jabolk) celeriter acina corrumpunt Col., halitibus vastis (fatum) subducet urbes Sen. ph.

3. metaf.
a) težko dihanje, sopihanje, hropenje: crebrior h. Cl.
b) duša: Prud.

heart-tearing [há:ttɛəriŋ] pridevnik
ki para srce

Heißdampf, der, Technik pregreta para, suha para

hláp m
1. hlap, para: vodni, vinski -i; bencinski -i
2. zadah: hlap gnijočih cunj