kateksohén adv. knjiž. nel vero senso della parola, del termine:
znanost kateksohen la scienza nel vero senso del termine
Zadetki iskanja
- kompózitum (-a) n lingv. (zloženka) parola composta
- krilática (-e) f motto, slogan, parola d'ordine
- legend [lédžənd] samostalnik
legenda; napotek za branje; napis, moto (na kovancu, medalji)
sleng volilna parola
zgodovina zbirka življenjepisov svetnikov - možák (-a) m pren.
1. uomo (maturo)
2. uomo di parola, uomo d'onore, galantuomo - nagovárjati (-am) | nagovoríti (-ím)
A) imperf., perf.
1. apostrofare, rivolgere la parola (a), rivolgersi (a):
nagovarja ga z gospod gli dà del signore
nagovoriti neznanca apostrofare uno sconosciuto, rivolgersi a uno sconosciuto
2. (koga k čemu) indurre, cercare di persuadere, esortare; incitare:
nagovarjali so ga k dezerterstvu lo incitarono a disertare
B) nagovoríti se (-ím se) perf. refl. cessare di parlare; parlare a lungo - odrezàv (-áva -o) adj. pronto di parola:
odrezav odgovor rimbecco - odrezávost (-i) f prontezza di parola
- ogovárjanje (-a) n il rivolgere la parola
- ogóvor (-a) m
1. il rivolgere la parola a
2. formula allocutiva, indirizzo (di saluto e sim.) - ogovorjèn (-êna -o) adj. cui è stata rivolta la parola
- prekíniti (-em) | prekínjati (-am) perf., imperf.
1. rompere, interrompere, disconnettere, tagliare; arrestare; sciogliere, rescindere:
prekiniti električni tok interrompere la corrente elettrica
prekiniti telefonsko zvezo disconnettere il collegamento telefonico
prekiniti dovod vode tagliare l'acqua
šport. prekiniti igro arrestare il gioco
prekiniti molk rompere il silenzio
prekiniti diplomatske stike rompere le relazioni diplomatiche
jur. prekiniti pogodbo sciogliere, rescindere un contratto, recedere da un contratto
2. (za določen čas ne nadaljevati) interrompere, sospendere:
prekiniti sejo sospendere la seduta
3. (povzročiti, povzročati, da kdo česa ne pove do konca) interrompere, troncare la parola:
prekiniti govornika interrompere l'oratore, troncare la parola in bocca all'oratore
4. (prenehati imeti zvezo) rompere, troncare:
s fantom je prekinila ha rotto col fidanzato - prelámljati (-am) | prelomíti (-im)
A) imperf., perf.
1. spezzare in due; spezzare
2. mancare di parola, venir meno alla parola; violare:
prelamljati obljube venir meno alle promesse
prelomiti (dano) besedo venir meno alla parola data, mancare di parola
prelomiti zakon violare, trasgredire la legge
3. pren. rompere:
prelomiti s starim načinom življenja rompere col vecchio modo di vivere
prelomiti s kom rompere con qcn., non aver più a che fare con qcn.
B) prelámljati se (-am se) | prelomíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. spezzarsi, spaccarsi, rompersi
2. pren. passare:
poletje se hitro prelomi v jesen l'estate passa presto all'autunno
na ovinku se cesta prelomi dopo la curva la strada scende ripida
iron. glej, da se pri delu ne prelomiš vedi di non sforzarti troppo - proklítika (-e) f lingv. parola proclitica, proclitica
- proparoksítonon (-a) m lingv. proparossitono, parola sdrucciola
- púhlica (-e) f
1. agr. terra molle
2. geol. Loess
3. pren. parola vana, frase nota, banalità, amenità, frase fatta - sestávljenka (-e) f lingv. parola composta, composto
- símpleks (-a) m
1. pošta simplex
2. lingv. parola semplice
3. mat. simplesso - skrátka adv. insomma, dopotutto, al postutto, in una parola, in poche parole:
goljufal je in ponarejal, bil je skratka vsega zmožen ingannava e falsava, era insomma capace di tutto - slȍgan m (angl. slogan) reklamna, propagandna parola v vezani besedi