Franja

Zadetki iskanja

  • jugeote [žüžɔt] féminin razsodnost, zdrava pamet; (populaire)

    avoir de la jugeote pametno presoditi stvari, imeti zdravo pamet
  • Not, die, (-, Nöte) (Armut, Knappheit, Elend) stiska, in der Not v stiski; (Gefahr) sila; (dringende Notwendigkeit) nuja; ohne Not brez potrebe; mit knapper Not komaj, komajda; zur Not za silo; keine Not : damit hat es keine Not nič se ne mudi; seine (liebe) Not haben mit imeti težave z; Not leiden trpeti pomanjkanje; wenn Not am Mann ist če je sila; Not kennt kein Gebot/Not bricht Eisen sila kola lomi; aus der Not eine Tugend machen izkoristiti zadrego za pametno rešitev
  • or1 [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

    en or iz zlata, zlat
    pièce féminin d'or zlatnik
    or en barre zlato v palici
    or filé zlata nit
    à prix d'or za visoko ceno
    la soif de l'or žeja po bogastvu
    affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
    pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
    afflux masculin d'or dotok zlata
    âge masculin d'or zlata doba
    cœur masculin d'or zlato srce
    couverture féminin d'or zlato kritje
    étalon masculin or zlata veljava
    jaune d'or zlato rumen
    livre masculin d'or zlata knjiga
    lettres féminin pluriel d'or zlate črke
    réserve féminin d'or zlata rezerva
    adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
    acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
    dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
    jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
    nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
    payer au poids de l'or zelo drago plačati
    promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
    rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
    tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
    faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado
  • pàč adv.

    1. poi, sì, probabilmente, proprio:
    najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
    pač res je è proprio vero

    2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
    kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

    3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
    tako je pač življenje così è la vita

    4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
    nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

    5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
    ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro
  • pȁmēt ž, mest. u paméti
    1. pamet: biti pri -i; soliti komu pamet; tu čovjeku pamet staje; to je jasno svakom ko ima i gram -i; biti kratke -i; utjerati kome pamet u glavu naučiti koga pameti; duga kosa, kratka pamet; imati više sreće nego -i; iznevjerila ga pamet zapustila ga je pamet; krenuti (pomjeriti) pameću znoreti, na umu zboleti; soliti komu pamet; vrana mu je popila pamet ni sposoben pametno ravnati
    2. misel: padati na pamet prihajati na misel; nije mi ni na kraj -i ne pride mi na misel
    3. (csl.) spomin: večna mu pamet
  • pamet|en (-na, -no) otrok, človek: klug, gescheit (zelo blitzgescheit, kar preveč übergescheit); (razumen) vernünftig, (ki veliko razume) verständig; (preudaren, trezen) besonnen
    pretirano pameten übergescheit, überklug, (ki vsem soli pamet) neunmalklug
    pametno je kaj storiti: ratsam, sinnvoll
    figurativno vedno biti bolj pameten alles besser wissen wollen
    nisem tako pameten, da bi to lahko razumel das geht über meine Fassungskraft
    imam bolj pametne opravke ich habe Besseres zu tun
    delati se pametnega klugreden
  • pámeten reasonable, sensible, wise, judicious, intelligent, prudent; clever, rational; pogovorno brainy

    pámeten človek a man of sense
    vsak pámeten človek any man in his right senses...
    pámetna misel a sound (ali sensible) idea
    pámetno gledišče (stališče, vidik) a sensible point of view
    bodi no pámeten! use your brains (ali intelligence)!, be sensible!, be reasonable!
    biti pámeten to be sensible (ali reasonable), to have one's wits about one
    pámetno ravnati to act sensibly
    imeti zelo pámetne nazore o življenju to have very sound ideas on life
    kar govoriš, je pámetno what you say is sound
    pámetno govoriti to speak wisely, to talk sense, to speak reasonably
    mislim, da boš tako pámeten, da ne boš šel tja I suppose you will know better than go there
    storil bom vse, kar se mi bo zdelo pámetno I will do anything in reason
    pámetno je, kar praviš there is reason in what you say
    poslušati pámeten nasvet to listen to reason
    pametnejši popustí the wiser head gives in
    lahkó je biti pámet, ko je že storjeno hindsight is easier than foresight, it's easy to be wise after the event
  • pámeten raisonnable ; (razsoden) sensé, plein de bon sens, judicieux, intelligent ; (moder) sage ; (previden) prudent

    pameten človek homme moški spol intelligent (ali d'esprit)
    pametne oči yeux moški spol množine spirituels
    preko pametne mere plus que de raison
    pametni nasveti conseils moški spol množine de sagesse (ali de prudence)
    biti dovolj pameten, da avoir le bon esprit de
    pametno govoriti parler raisonnablement (ali raison)
    to je pametno c'est raisonnable, c'est sage
    postati pameten (pogovorno) se ranger, devenir raisonnable
    pametno sklepati raisonner juste
    smatral je za pametno, da molči il jugea prudent de se taire
  • pámeten (-tna -o)

    A) adj.

    1. giudizioso, di giudizio, assennato, sensato, ragionevole, saggio:
    pameten človek uomo di giudizio, di senno
    pametne besede parole sensate
    pametna politika politica saggia
    biti strašno pameten avere un gran cervello

    2. intelligente, perspicace

    3. calmo, posato

    4. ragionevole, adatto, adeguato, opportuno, conveniente:
    prodati za pametno ceno vendere a un prezzo ragionevole

    B) pámetni (-a -o) m, f, n
    povedati nekaj pametnih dire parole assennate
    PREGOVORI:
    pametnejši odneha il più saggio cede
    po nesreči zna biti vsak pameten del senno di poi son piene le fosse
  • pámeten razonable; sensato; inteligente

    pametno govoriti hablar razonablemente
    pametnejši popusti (pregovor) antes doblar que quebrar
  • parler2 [parle] verbe intransitif govoriti (à, avec s); pogovarjati, pogovoriti se (de o); razpravljati (de o); figuré nagovoriti (à quelqu'un koga); zastaviti dobro besedo (pour quelqu'un za koga)

    pour ainsi parler tako rekoč
    sans parler de neglede na
    c'est une façon, une manière de parler to se le tako reče, ni treba tega vzeti ali razumeti dobesedno
    parler d'abondance govoriti nepripravljen
    parler à bâtons rompus, en l'air tjavdan, brez zveze govoriti
    parler à son bonnet govoriti samemu sebi
    parler à cheval à quelqu'un zviška s kom govoriti
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    parler au cœur de quelqu'un (figuré) iti komu k srcu
    parler le cœur dans la main, à cœur ouvert čisto odkrito govoriti
    parler en dormant govoriti v spanju
    il fait beaucoup parler de lui mnogo se govori o njem
    parler des grosses dents à quelqu'un govoriti s kom v grozečem tonu
    parler une langue, français, anglais couramment, plusieurs langues govoriti (neki) jezik, francosko, angleško tekoče, več jezikov
    parler français comme une vache espagnole lomiti francoščino
    parler grec, hébreu, bas breton (figuré) govoriti nerazumljiv jezik
    parler en maître govoriti z avtoriteto
    parler métier, service, travail govoriti o strokovnih stvareh
    parler du nez govoriti skozi nos
    parler d'or pravo povedati, povedati lepe, izvrstne stvari
    parler de la pluie et du beau temps govoriti o banalnih, nevažnih stvareh
    parler musique, politique, littérature, affaire govoriti o glasbi, politiki, slovstvu, o poslovnih zadevah
    parler à la radio govoriti na, po radiu
    parler raison pametno govoriti
    parler à un sourd, à un mur, aux rochers gluhim ušesom govoriti
    si j'ose parler ainsi če smem tako reči
    vous en parlez bien à votre aise vam je lahko govoriti
    à qui croyez-vous parler? s kom pa mislite, da govorite?
    trouver à qui parler naleteti na pravega, na živo nasprotovanje
    cela ne vaut pas la peine d'en parler o tem se ne izplača govoriti
    cela parle tout seul, de soi to je samoumevno
    tu parles! in kako! seveda! mislim da!
    (populaire) tu parles d'un idiot! kakšen tepec!
    parlez-moi de ça! (familier) to bi bilo nekaj!
    ne m'en parlez pas! ne govorite mi o tem, to le predobro vem
    n'en parlons plus! ne govorimo več o tem, pustimo to!
    quand on parle du loup on en voit la queue (proverbe) ti o volku, volk iz gozda
  • píti to drink; (o pijancu) to drink habitually, to tipple, to guzzle, to tope, to soak, to booze, to swill, to drink hard (ali deep, freely), to be a heavy (ali hard) drinker; to drink rather heavily

    naglo, v velikih požirkih píti to gulp down, to swallow; (srebati) to sip; (o psu) to lap; (vpijati) to take in, to lap up, to absorb, to imbibe
    píti kot goba to drink like a fish
    píti kot žolna to drink hard (ali like a lord, like a fish)
    píti več kot je pametno (žargon) to lift the elbow (too often)
    preveč píti to drink too much, (žargon) to bend the (ali one's) elbow
    preveč je pil he's had a drop too much, he's under the influence, he's the worse for wear
    začel je (preveč) píti he took to drink
    píti bratovščino s kom to hobnob with someone, to drink the pledge of brotherhood (ali intimate friendship) with someone
    píti na zdravje koga to drink someone's health, to drink to the health of (ali in honour of) someone, (nazdraviti komu) to toast someone
    pijem na Vaše zdravje! here's to you!
    píti čaj, kavo, kakao to take (ali to have) one's tea, coffee, cocoa
    ne smem píti vina I must abstain from drinking wine
    on pije kri svojim dolžnikom (figurativno) he is a bloodsucker
    píti slatino (v zdravilišču) to drink the waters
    ki mnogo pije hard-drinking
  • porábljanje (-a) n uso, impiego; consumo:
    pametno porabljanje časa un impiego intelligente del tempo
  • presodíti juger; estimer, évaluer, apprécier, mesurer

    pametno presoditi stvari (popularno) avoir de la jugeote
    vsak lahko sam presodi sans commentaire!
  • procedente iz-, pri-hajajoč iz, izvirajoč iz; prihajajoč iz (ladja); primeren, spodoben

    creer procedente imeti za umestno (koristno, pametno)
    no es procedente ni primerno, ni na mestu
    demanda procedente upravičena pritožba
  • prudent, e [prüdɑ̃, t] adjectif previden, premišljen, pameten, razumen; masculin previden človek

    il n'est pas prudent de se pencher par la fenêtre ni pametno nagibati se skozi okno
    il jugea prudent de se taire smatral je za pametno, da molči
    rendre prudent spametovati, izmodriti
  • prudente pameten, razumen, previden; umesten

    creer prudente imeti za umestno
    ¡será lo más prudente! to bo najbolj pametno!
  • prūdentia -ae, f (prūdēns)

    1. znanje, poznanje, poznavanje, vednost, veda, obvladovanje česa: sapientia est providere, ex quo sapientia est appellata prudentia Ci., sapiens existimari nemo potest in eā prudentiā Ci.; s subjektnim gen.: physicorum est ista prudentia Ci., cani rectoris Iuv.; z objektnim gen.: Col., iuris Icti., iuris publici Ci., magna prudentia cum iuris civilis tum rei militaris N., futurorum Ci. bistri vid (vpogled) v prihodnost (bodočnost), rerum fato prudentia maior V.

    2. preudarnost, (raz)umnost, razum(evanje), uvide(va)nje, uvid, sprevid, dojetje, dojemanje, intelekt, pamet, bistroumnost, pamet(nost), modrost, razsodnost, sprevidnost (izprevidnost), razboritost (naspr. stultitia, temeritas): prudentia est rerum expetendarum fugiendarumque scientia Ci., temeritas est florentis aetatis, prudentia senescentis Ci., quid intersit inter furorem tuum et illorum prudentiam Ci., prudentiā uti N. pametno (preudarno) ravnati (delati), intellegendi prudentia Ci. umstvene (umske) moči.
  • pulso moški spol pulz, utrip; zapestje; figurativno moč v pesti; figurativno pisava; previdnost, opreznost

    pulso débil slaboten pulz
    pulso firme mirna roka (npr. pri streljanju)
    pulso frecuente, pulso rápido hiter pulz
    pulso intermitente prenehajoč pulz
    pulso precipitado povišan utrip
    vino de pulso močno vino
    a pulso iz proste roke (streljati); prostoročno (risati)
    dibujo a pulso prostoročno risanje
    con mucho pulso zelo vestno
    de pulso pametno
    sacar a pulso doseči s trudom in vztrajnostjo
    le tiembla el pulso roka se mu trese
    tomar el pulso (a) komu pulz otipati
    quedarse sin pulso(s) okamneti od strahu
  • put*2 [put]

    1. prehodni glagol
    položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
    spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
    posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
    poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
    napeljati, zvabiti (on, to k)
    napisati (to put one's signature to a document)
    prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
    izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
    oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
    uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
    zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
    staviti (on denar na kaj)
    vložiti, investirati (into v)
    naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
    naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
    šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

    2. neprehodni glagol
    podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
    navtika jadrati, krmariti, pluti
    ameriško izlivati se (into v)

    to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
    to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
    to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
    to put in black and white, to put in writing napisati
    to be put to it biti prisiljen
    to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
    to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
    put the case that recimo, da
    to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
    to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
    to put out of action onesposobiti
    to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
    to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
    to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
    to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
    to put the good face on it mirno kaj prenesti
    to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
    to put in force uveljaviti
    to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
    to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
    to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
    to put one's hands to lotiti se; pomagati
    to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
    to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
    to put a horse to vpreči konja
    to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
    to put the hand to the plough prijeti za delo
    to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
    to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
    to put a knife into zabosti
    sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
    to put money on staviti na kaj
    to put the money to a good use pametno porabiti denar
    to put a matter right izgladiti (zadevo)
    to put it mildly milo rečeno
    to put in mind spomniti koga
    to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
    to put in order urediti
    to put s.o. on his oath zapriseči koga
    to put in practice izvajati
    to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
    to put on paper napisati
    not to put it past one pripisati komu kaj slabega
    to put to ransom zahtevati odkupnino za
    to put s.o. right popraviti koga
    to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
    to put one's shoulder to the wheel potruditi se
    to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
    to put to the sword prebosti z mečem
    to stay put ostati na mestu
    figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
    to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
    to put in use uporabiti
    to put a veto on it uporabiti veto
    to put into words izraziti z besedami, točno opisati
    to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
    sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
    sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
    well put dobro povedano
    to put the weight metati kroglo
    to put everything wrong narediti vse narobe