Franja

bàtina ž
1. palica, gorjača
2. udarec s palico, batina
3. teleban, tepec
4. dobiti, izvući, pojesti -e biti tepen; govoriti kao preko -e nerad, z nevoljo govoriti; batina ima dva kraja palica ima dva konca; biti brz na -e prècej groziti z batinami; on je tamo bog i batina on je tam edina, vsa oblast

batōcchio m (pl. -chi) (battaglio)

1. palica

2. kembelj

3. trkalo

baton [bǽtən] samostalnik
palica, taktirka; pendrek, kij, gorjača

to pass the baton izročiti štafetno palico
baton sinister ➞ bar sinister

bâton [bɑtɔ̃] masculin palica, gorjača; kol, drog; figuré opora; pluriel navpične, debele črte

à bâtons rompus s prekinitvami, tu pa tam
bâton d'aveugle palica za slepce
bâton blanc de l'agent de police bela policajeva palica
bâton à savon milo za britje
bâton du chef d'orchestre taktirka
bâton de craie kos krede
bâton de maréchal de France maršalska palica
bâton de magicien čarovna palica
bâton de pèlerin romarska palica
bâton de vieillesse (figuré) oseba, ki je opora staremu človeku
bâton de rouge (à lèvres) rdečilo za ustnice
coup masculin de bâton udarec s palico
avoir son bâton de maréchal doseči cilj svoje ambicije
s'appuyer sur un bâton opirati se na palico
marcher avec un bâton hoditi s palico
mener une vie de bâton de chaise (figuré) živeti, imeti zelo neredno, razburkano, razuzdano življenje
mettre des bâtons dans les roues de quelqu'un komu polena pod noge metati, delati težave, zapreke komu
parler à bâtons rompus ne moči nehati s svojim pripovedovanjem, vedno kaj novega dodajati svoji pripovedi; preskakovati v pripovedovanju z enega predmeta na drugega, govoriti nepovezano

Bergstock, der, (okovana) palica

bȍta ž (it. botta) dial.
1. palica: ako uzmem -u, pokazaću ti ko sam ja
2. kepa, gruda: bota masla, palente, pure
3. neka otroška igra

caña ženski spol (slamnata) bilka, stebelce; trst(ika); (sprehajalna) palica

caña de azúcar, caña dulce, caña miel sladkorni trst
caña blanca, caña brava indijski trst, bambus
caña de pescar palica s trnkom za ribolov
las cañas se vuelven lanzas iz igre često nastane resnost
hubo toros y cañas bilo je pričkanja in prepira
correr (ali jugar) cañas natikati obročke (srednjeveška igra)

cane¹ [kein] samostalnik
botanika trst, bambus; palica, paličica, trstikovka, šiba

to give s.o. the cane pretepsti koga
sugar cane sladkorni trst
cane sugar trstni sladkor

canna f

1. bot. trst (Arundo donax); trs
canna di palude vodena trstenika, trsje (Phragmytes communis)
canna d'India trstasta palma (Calamus rotang)
canna da zucchero sladkorni trs (Saccharum officinarum)
essere come una canna al vento pren. biti ko trs v vetru, šibek, omahljiv
povero in canna pren. reven kot cerkvena miš
tremare come una canna tresti se kot šiba na vodi
canna fessa pren. slabič, nesposobnež

2. ekst. palica:
canna da passeggio sprehajalna palica

3.
canna da pesca, canna ribiška palica, palica; ekst. pren. ribič

4.
canna della bicicletta gornja ogrodna cev

5. palica (dolžinska mera):
misurare tutto con la propria canna pren. krojiti svet po svoji meri, po svojem kopitu
gli uomini non si misurano a canne pren. ljudi ne kaže ocenjevati po zunanjosti

6. cev (pri strelnem orožju)

7. glasba
canna dell'organo orgelska piščal

8.
canna fumaria dimna cev

cannaladra f (pl. canneladre) agr. palica (za pobiranje sadja, za cepljenje)

canne [kan] féminin, botanique trst, trstovec; sprehajalna palica; palica (mera, 10-12 čevljev); steklopihaška palica; sport palica (za hokej, golf); familier smučarska palica

canne à pêche palica za ribolov
canne à sucre sladkorni trst
canne blanche d'aveugle bela palica za slepca
sucre masculin de canne sladkor iz sladkornega trsta

clāva -ae, f

1. cepec, krepelec, krepelce, bat, kij, tolkač: Ca., Pl., Lucr., Cu. idr., male mulcati clavis ac fustibus repelluntur Ci., Cacus ictus clavā (Herculis) L., cl. trinodis O.; kot Herkulovo znamenje: V., O., Suet., Ap., clava Herculea Pr.; kot palica pri borilnih vajah: Veg., habeant iuvenes sibi clavam Ci.

2. = scytala: N.

3. pren.
a) = bot. nymphaea: Macr.
b) = (na spodnjem koncu debel) cepič: Pall.

club¹ [klʌb] samostalnik
kij, palica, gorjača, gumijevka; društvo, klub
množina križ (na kartah), tref

ameriško classification club klub glede na poklic članov
country club turistični klub

ćòtek m (t. kötek) dial.
1. udarec; umro je od turskih ćoteka
2. šiba, palica

degènek m (t. degnek) dial., zastar. palica, batina: izvući degenek biti tepen, dobiti batine; kazna za manje prestupe bilo je batinanje zvano degenek

estaca ženski spol kol, palica; zapah

estar a la estaca stradati
no dejar estaca en pared vse popolnoma uničiti

ferula -ae, f (morda iz *fesola, prim. fes-tūca) trstiki podobna rastlina, koromač (visoko rastoča kobulnica s kolenčastim steblom, v katerem je stržen, gr. νάρϑηξ z enakimi pomeni), trstikova palica: Hyg., Plin., Silvanus florentis ferulas quassans V.; meton. šiba, prot, palica, trstika (s katero so tepli otroke in sužnje): Iuv., Isid., ferulae minaces Col., ferulae, sceptra paedagogorum Mart.; kot razmeroma najblažja kazen: feru-lā caedas meritum maiora verbera H., quadrupedem ferulā urguet eques O. jahaški bič, paličica; za oporo pri ovijanju zlomljenih udov: Cels., Col.; za čebele: Varr.

férula ženski spol šiba, palica; ukor, graja, kazen, kaznovanje

férule [ferül] féminin šiba, palica; figuré stroga vzgoja

il est sous la férule de son père oče ima popolno oblast nad njim, popolnoma je odvisen od očeta

fūstis -is, abl. -ī in -e, m (sor. s con-fūtāre?) gorjača, krepelec, krepelo, palica, bet: Varr., Dig., cum fusti est ambulandum Pl., recisos portare fustes H.; kot pretepalo: male mulcati clavis ac fustibus Ci., inermem tribunum adoriuntur fustibus Ci., fustibus eum de fundo egit Ci., caput fuste dolat H.; v poljedelstvu: spicae melius fustibus cuduntur Col. (po drugih tunduntur); kot kaznovalno orodje, pri vojakih celo za usmrtitev: lascivi pueri: quos tu nisi fuste coërces, urgeris … H., formidine fustis H. iz strahu pred palico, sorte ductos fusti necat S., centurionem ob turpem ex acie fugam fusti percussit Vell., decimum quemque … sorte ductos fusti necat T., decimum quemque fusti ferire T.