Franja

áčiti se âčīm se
1. spakovati se v govorjenju: govori ljudski, što se ačiš
2. pačiti se: ja im dajem savjete, a oni se meni ače

ape² [eip] prehodni glagol
oponašati, pačiti se, imitirati

to ape it slepo posnemati, oponašati; neumno se vesti

bekéljiti se bèkēljīm se spakovati se komu, pačiti se komu: zar sav svijet da mi se podsmijeva, da mi prkosi i da mi se bekelji; bekeljiti se na koga spakovati se komu

cocar [c/qu] pačiti se, spakovati se; laskati se, prilizovati se

gestiō -īre -īvī (-iī) -ītum (gestus -ūs)

I. pačiti se: GELL. (11, 13, 10). –

II.

1. veselo se nositi, od veselja biti razposajen (objesten), biti prevzeten, prevzemati se, od veselja poskakovati, od veselja vriskati, veselje uganjati, veseliti se: quid gestiam? TER., quid est quod sic gestis? TER., ut ... sic nostri animi ... urbano opere defessi gestiant ... vacui cura ac labore CI., gestientes comprimere CI., qui ... voluptate nimia gestiunt CI., inani laetitia exsultans et temere gestiens CI., gestientes otio L., animus gestiens secundis rebus L., gestit, qui subita felicitate exhilaratus nimio corporis motu praeter consuetudinem exsultat P. F.; o živalih: cur non gestiret taurus equae contrectatione CI., (cycnos) studio gestire lavandi V. so vsi navdani z željo, tum gestit aper, cum sese ... tigris abstulit VAL. MAX., apricitate dici gestiunt aves COL. se veselo gibljejo, quae (animalia) ... gestire discursibus LACT.; enalaga: laetitia gestiens CI. objestna radost, prim.: laetitia efferatur ac gestiat CI. bodi objestna; metaf.: dialogorum libertate g. Q. svobodneje se gibati v razgovoru.

2. trans. živo (strastno) želeti, poželeti kaj, hlepeti (hrepeneti, koprneti, dehteti) po čem; hoteti, zahtevati; z inf.: gestio promittere PL., senatum ... delere gestit CI., parietes ... huius curiae tibi gratias agere gestiunt CI., transfuga divitum partes linquere gestio H., quanta vitarit narrare pericula gestit O., faba runcari non gestit PLIN. ne mara; z ACI: equidem illam moveri gestio PL.; z obj. v acc.: nescio quod scelus gestiens AP. snujoč; abs. šalj.: gestiunt mihi pugni PL. prsti me srbe = mika me, da bi pretepal ..., gestiunt mihi scapulae PL. hrbet me srbi = hoče biti tepen.

Opomba: Star. impf. gestībant PL., gestībat GELL.

grimacer [-se] verbe intransitif spakovati se, pačiti se, zmrdovati se; grde gube delati (obleka); figuré afektirano, prisiljeno se vesti, pretvarjati se

grimacer de douleur pačiti obraz od bolečin
grimacer un sourire hliniti nasmešek

grin¹ [grin] neprehodni glagol & prehodni glagol (at)
(za)režati se, (po)kazati zobe, (s)pačiti se

to grin and bear vdati se v usodo, stisniti zobe

krevéljiti krèvēljīm
I. spakovati, kremžiti: kreveljiti lice
II. kreveljiti se
1. spakovati se, pačiti se: što se ti gostu kreveljiš; kreveljiti se na pozornici
2. kremžiti se: kreveljio se kao jarac

kríviti krîvīm
I.
1. kriviti: kriviti leda pred kim
2. kriviti, dolžiti: kriviti koga za neko djelo
II. kriviti se
1. kriviti se, upogibati se
2. kremžiti se, pačiti se
3. mukati, ruliti: goveda se krive
4. ekspr. dreti se, tuliti: dijete se krivilo i plakalo

monear prisiljeno se vesti, pačiti se

mouth² [mauð]

1. prehodni glagol
pompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo

2. neprehodni glagol
afektirano govoriti; pačiti se (at komu)

mug² [mʌg]

1. prehodni glagol
sleng fotografirati (zlasti zločince na policiji)
ameriško napasti, oropati (up)
guliti se (študent)

2. neprehodni glagol
sleng pačiti se
britanska angleščina guliti se (at)

pretvárati prètvārām
I. pretvarjati, spreminjati: pretvarati mehansku energiju u električnu
II. pretvarati se
1. spreminjati se: voda se pretvara u led; vino se pretvara u sirće
2. pretvarjati se, spakovati se, pačiti se: on umije da se pretvara
3. hliniti se, delati se: pretvarati se bolesnim; ona se pretvara da je bolesna

гримасничать pačiti se

гримасува́ти -су́ю недок., páčiti se -im se nedov.

кривляться pačiti se

перевирать, переврать (po)pačiti resnico; besede obračati, obrniti; v laži prekositi

alcorzar [z/c] z ledenim sladkorjem prevleči; (o)čistiti, okrasiti

alcorzarse prisiljeno (pretirano sramežljivo) se vesti, pačiti se; braniti se (ko kmečka nevesta), priskutovati se (pri jedi); ubrati mile strune

bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo

dejst|vo srednji spol (-a …) die Tatsache, -tatsache (izkustveno Erfahrungstatsache, začetno Urtatsache); (dokazano/dokazljivo dejstvo) das/der Fakt ( množina : Fakten), das Faktum ( množina : Fakta)
|
izvršeno dejstvo eine vollendete Tatsache
|
biti dejstvo feststehen/Tatsache sein/Realität sein
|
dejstva množina Tatsachen, Fakten, Fakta
zbrana dejstva das Tatsachenmaterial/ Faktenmaterial
(dejansko stanje) der Tatbestand
gola dejstva nackte Tatsachen
izvršena dejstva vollendete Tatsachen (postaviti pred izvršena dejstva vor vollendete Tatsachen stellen)
napačna dejstva falsche Tatsachen (namerno navajanje napačnih dejstev Vorspiegelung falscher Tatsachen)
versko: odrešenjska dejstva Heilstatsachen množina
|
… dejstev Tatsachen-
(priznanje dejstev das Tatsachengeständnis, poznavanje dejstev das Tatsachenwissen/Faktenwissen, roman dejstev der Tatsachenroman, ugotavljanje dejstev die Tatsachenverhandlung)
držati se dejstev auf dem Boden der Tatsachen bleiben
|
pačiti dejstva die Tatsachen verdrehen
|
poročilo/poročanje o dejstvih der Tatsachenbericht