Franja

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

Sarmatian [sa:méišən]

1. pridevnik
sarmatski
poetično poljski

2. samostalnik
Sarmat(inja)
poetično Poljak(inja)

напольный ki je na polju, poljski

полевой poljski;
полевой суд vojno sodišče;
полевая почта vojna pošta

польский poljski

по́льський прикм., póljski prid.

Ackerschnecke, die, Tierkunde poljski slinar

ampeloprasos -ī, f (*ἀμπελόπρασος) poljski luk, ki raste v vinogradih: Plin.

Aškènāz -áza m poljski ali nemški Žid

bȁlavac -āvca m
1. smrkavec, vozgrivec
2. zool. poljski slinar, Agriolimax agrestis; mn. balavci zool. slinarji, Limacidae
3. peš balavac zool. kapelj, Cottus gobio

balàvnjāk -áka m, bȁlavnjāk m zool. poljski slinar, Agriolimax agrestis

buzzer [bʌ́zə] samostalnik
brenčalec, brenčalo; prekinjalo
sleng telefonist(ka)
vojska, sleng poljski telefon
sleng žepar

campiēre m zasebni poljski čuvaj (na Siciliji)

centuria -ae, f (centum) stoterica, stotnija, centurija

I. voj.

1. sprva stotnija: Varr., eodem tempore et centuriae tres equitum conscriptae sunt L.

2. pozneje centurija = kompanija, sestavljena iz 60 mož = polovica manipla, šestina kohorte, šestdesetina legije: centuria, qui sub uno centurione sunt Varr., milites ex omnibus centuriis deligi iubet C.

— II.

1. centurija, po l. 193 vsak izmed razredov v pet razredov razdeljenih rim. državljanov, ki so glasovali v centurijskih zborih (comitia centuriata): ex iis, qui C milium aeris haberent, LXXX confecit centurias, quadragenas senum et iuniorum L., una centuria praerogativa Ci. ki prva glasuje na centurijskem zboru, ter praetor primus centuris cunctis renuntiatus sum Ci. z glasovi vseh volilnih razredov.

2. poljski okraj (po 200 oralov, kajti C sortes = CC iugera): centuria primum centu iugeribus dicta est, post duplicata retinuit nomen, ut tribus (t.j. tretjina) multiplicatae idem tenent nomen Varr., est in eo agro centuria quae Populiana nominatur Ci., animadvertit in hac ipsa centuria aedificium Ci.

chacarero moški spol ameriška španščina poljski delavec; ameriška španščina posestnik ali zakupnik manjšega posestva

clymenus -ī, f (gr. κλύμενος) po kralju Klimenu poimenovana rastl. „klimenovka“ = poljski neven, babji prstanec: Plin.

cvŕček -čka m zool.
1. domaći popac, cvrčak, Gryllus domesticus
2. poljski popac, cvrčak, Gryllus campestris: v vinogradu pojo -i

čànčērka ž, čànčīr -íra m dial. zool. poljski škrjanček

čèstika ž bot. poljski mošnjak

čȉvitka ž bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense