-
Liedform, die, pesem, samospev
-
lyra -ae, f (gr. λύρα)
1. lira, plunka, lutnja, glasbilo, sprva s štirimi, pozneje s sedmimi strunami: Tib., Cl., Amm., cum (sc. Themistocles) in epulis recusaret lyram Ci., curvae lyrae parens (izumitelj = Merkur) H., septena fila lyrae O., lyrae cantus Plin., Pythagoras perturbationem animi lyrā componebat Sen. ph.
2. meton.
a) lirsko pesništvo, pesem: Pindarica O., Aeoliae Lesbis amica lyrae (= Sappho) O., Musa lyrae sollers H., iocosa l. H. šaljiva pesem.
b) pesniška nadarjenost: inferiore lyrā Stat.
3. Lyra ozvezdje Lira: Hyg., Col., exoriente Lyrā O.
-
melicus1 3 (gr. μελικός) godben, glasben: sonores Lucr., melici lyricique modi Aus.; poseb. lirski, liričen: poëma Ci. — Subst. melicus -ī, m (sc. poëta) lirski pesnik, lirik, pesnik ód: Simonides melicus Plin.; melica -ōrum, n lirske pesnitve, pesmi ali (po novejših izdajah) melica -ae, f lirska pesnitev, pesem: Petr.
-
melodia f glasba
1. melodija
2. glas, napev
3. ekst. intonacija; skladba, pesem
-
melos m invar. glasba
1. melos
2. pesn. melodija; pesem
-
melos1, n (gr. μέλος) petje, spev, pesem, napev: Ambr., Aug., Lact., aericrep[it]antes melos Acc. ap. Ci., suavisonum melos Naev. ap. Non., tibia Musarum pangit melos Enn. fr., longum melos H., Tyrrhenum melos Hyg., egregium melos Ph., pastorale melos Aus., Q. (gr. obl.), Gell. (gr. obl.), modulante melos, melos probare, permulcere, carpere, accipere, inchoare M.; dat. sg. melō Acc. ap. Ci.; pl. melē (gr. μέλη) Lucr., M., mela Aus.; masc. acc. sg. melum Pac. fr.; acc. pl. acres melos Acc. fr., quosdam melos Varr. ap. Non.
-
mētro1 m
1. lit. metrum
2. ekst. knjižno stih, pesem
3. govor:
con lui devi usare un altro metro z njim moraš govoriti drugače
-
Mūsa1 -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)
1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.
2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).
-
musica f
1. glasba, muzika:
musica polifonica, dodecafonica polifonična, dodekafonična glasba
musica sacra cerkvena glasba
2. glasbeno delo, muzika:
scrivere, ascoltare, eseguire una musica napisati, poslušati, izvajati glasbeno delo
far musica muzicirati; igrati, peti
mettere in musica uglasbiti
carta da musica notni papir
3. godba
4. pren. muzika, melodičnost, blagoglasnost; slabš. mačja muzika
5. ekst. pesem, lajna:
sempre la stessa musica vedno ista lajna
6. muzika, stvar, zadeva:
questa è un'altra musica to pa je druga muzika
-
nēnia (napačno naenia) -ae, f (gr. νηνία; prim.: νηνία τὸ Φρύγιον μέλος)
1. pogrebna pesem, pogrebnica, sploh vsaka žalostna pesem, žalostinka, žálostnica, žalospev, otožnica: Pl., Q., Suet. idr., vocabulo neniā Graeci cantus lugubres nominant Ci., honoratorum virorum laudes in contione memorentur easque etiam cantu ad tibicinem prosequantur, cui nomen nenia Ci., absint inani funere neniae H., ne relictis, Musa procax, iocis Ceae retractes munera neniae H. (o žalostinkah Simonida s Keosa), naenia est carmen, quod in funere laudandi gratiā cantatur ad tibiam Fest., P. F. Od tod
2. pren. in preg. (žalosten) izid ali konec česa: id fuit nenia ludo Pl. to je bila za šalo tako rekoč pogrebnica = žalosten konec, tako se je to končalo, huic homini amanti mea hera dixit neniam de bonis Pl. žalostno zgodbo, dicetur merita Nox quoque nenia H. sklepna pesem, pesem sklepnica (po drugih pa: hvalnica), sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari crediderunt Fest., sunt, qui eo verbo (sc. neniā) finem significari putant P. F.
3. pesem sploh, kakor npr. poulična popevka, nočna pesem, nočno petje, uspavanka: lenes neniae Arn., puerorum nenia H., viles neniae Ph. nedolžne norčije; occ. čarovna pesem, čarovne besede: neniaque in volucres Marsa figurat anus O. (Fast. 6, 142), Marsa dissilire nenia H.
4. rovarsko pretresanje (prerešetavanje), škodoželjno kritiziranje, zlobno nerganje: accusatorum meorum neniae et probrosae querelae Hier. — Pooseb. Nēnia -ae, f Nénija, boginja pogrebnega petja, boginja žalostink, ki je imela kapelico pred Viminalskimi vrati: Arn. , Aug., Naeniae deae sacellum ultra (extra P. F.) portam Viminalem fuerat dedicatum Fest.
Opomba: Abl. sg. neniā dvozložen: naeniaque in (beri naeniaquin) volucres Marsa figurat anus O.
-
ōdārium -iī, n (gr. ᾠδάριον) petje, pesem (čisto lat. carmen): Petr.
-
ōdē -ēs, acc. -ēn, f (gr. ᾠδή) petje, poseb. lirsko, pesem (čisto lat. carmen): Sid., hāc ode Porph.
-
panegìrik m (gr. panegyris) panegirik, hvalnica, govor, pesem, ki poveličuje
-
pecten -inis m (pectere)
1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.
2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.
3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.
-
pjȅsma ž (ijek.), pȅsma ž (ek.) pesem: zbirke narodnih pjesama; mnogi junaci prošlih vremena žive danas u -ama; Pjesma nad pjesmama
-
pjêv m (ijek.), pêv m (ek.) spev, pesem
-
poem [póuim] samostalnik
pesem, pesnitev
figurativno poema, lepota
-
poém -e n pesnitev, pesem, spev
-
poema moški spol pesem; ep, junaška pesem
poema lírico lirska pesem
es un poema to je izvrstno
-
poēma -atis, n (tuj. ποίημα, narečno πόημα) pesniški izdelek, pesem, pesnitev, poéma, pesmotvor: Cat., H., Ci., Corn., Vitr., Col., Petr., Plin. iun., Q., Suet., Gell. idr., nam neque fictum usquamst neque pictum neque scriptum in poematis Pl., poematorum non bonorum Afr., poema placuit populatim omnibus Pomp., primum hoc, quod dicimus esse poema Luc. fr., pars est parva poema Luc. fr., epistula item quaevis non magna poema est Luc. fr., illa poesis opus totum, (tota[que] Ilias una est, una ut ϑέσις annales Enni) atque opus unum est, maius multo est quam quod dixi ante poema Luc. fr., Varr., Corn. idr., poema est lexis enrythmos, id est, verba plura modice in quandam coniecta formam; itaque etiam distichon epigrammation vocant poema Varr., poëma facere, componere, condere Ci. ali pangere, scribere H. zložiti, napisati, pronuntiare N. predavati; pl. poëmata tudi = pesništvo, poezija (naspr. oratio proza): Ci.
Opomba: Gen. pl. nav. poëmatorum: Acc. fr., Afr., Varr. fr., Ci. fr., Vitr., pa tudi poëmatum: Suet.; dat. in abl. pl. poëmatis: Pl., Varr., Ci., Corn., Gell., Aus., pa tudi poëmatibus Suet., Ap.