Franja

cōnsānō -āre -āvī -ātum docela (popolnoma) ozdraviti, zaceliti: Col., Dig.

désintoxiquer [-ke] verbe transitif ozdraviti zastrupitev, odstraniti strup

désintoxiquer un alcoolique ozdraviti alkoholika

entwurmen Medizin ozdraviti glistavosti

per-cūrō -āre -āvī -ātum (per in cūrāre) popolnoma ozdraviti: vixdum satis percurato vulnere L., si (sc. famex) suppuraverit, tarde percurabitur Col., percurare mentem aegram et vitiis liberare Sen. ph., inveterata et desperata a medicis vitia Sen. ph., quidquid imbecillum in animo nec percuratum est exulcerat Sen. ph.

per-sānō -āre -āvī -ātum (per in sānāre) popolnoma (p)ozdraviti: ulcera Sen. ph., vomicas Plin.

prae-sānō -āre (-āvī) -ātum predčasno zaceliti, predčasno (p)ozdraviti: ulceribus praesanatis Plin.

prèbajati -jēm narediti komu, z bajanjem koga ozdraviti: prebajati koga

pull round

1. prehodni glagol
ozdraviti koga

2. neprehodni glagol
ozdraveti, popraviti se

re-sānō -āre -āvī -ātum (re in sānāre) zopet (znova, ponovno, spet) zdraviti, zopet (znova, ponovno, spet) ozdraviti (ozdravljati), zopet (znova, ponovno, spet) pozdraviti: debiles Lact., phreneticos symphoniā M., nigello quodam pulvere illato per canulas eadem (sc. vitia) resanari M.; (v duševnem, duhovnem smislu) impios Lact.

risanare

A) v. tr. (pres. risano)

1. ponovno ozdraviti; pren. pozdraviti

2. meliorirati, sanirati:
risanare una zona paludosa meliorirati močvirno področje
risanare l'economia nazionale sanirati državno gospodarstvo

B) v. intr. okrevati

siccō -āre -āvī -ātum (siccus)

I.

1. (po)sušiti (naspr. udāre): LUCR., COL., PLIN. idr., vellera V., lina madentia O., cruores siccabat veste V., litore siccabat rorantes ... capillos O., siccantem sole capillos O., siccata capillos O., solque pruinosas radiis siccaverat herbas O., siccare genas O., lacrimas O., PR., Q., humida lumina siccabat impressa lana PR.; pesn. (o telesnih tekočinah) (po)sušiti = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), (p)ozdraviti ((p)ozdravljati): cum corpus siccassem pilā LUC. AP. NON. sem bil okrepil, tristia vulnera siccat O., volnera siccabat lymphis V. je ustavljal tekočo kri, iuvenes siccati vulnera lymphis STAT., siccare strumas, suppurata, arterias humidas PLIN.; occ. izsušiti (izsuševati), osušiti (osuševati), (z)meliorirati: paludes CI., L. EPIT., SUET., paludem Q., fluvios, Hebrum O., fontes siccati O., siccare maria SEN. RH., infima urbis loca L., agri siccati SUET., palustria aestate siccantur PLIN.; pesn. (o osebi): longo dea fessa labore sidereo siccata sitim collegit ab aestu O. izsušena.

2. metaf.
a) osušiti (osuševati) = (iz)prazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), izpi(ja)ti, (s)piti: calices H., IUV., cadis cum faece siccatis H., siccare sacram largo Permessida ... ore MART. na dušek (vse duške) piti iz permeškega, (Muzam) posvečenega vira = biti velik pesnik.
b) (po)molsti: distentas pecudes LUCAN., ovis siccata O.
c) sesati, izsesa(va)ti: ubera V., PLIN., distenta ubera H. –

II. intr. (po)sušiti se, usahniti (usihati): quotiens flumina et stagna siccaverint LACT. –

III. impers. (po)sušiti se: ubi pluerit et siccaverit CA.

spigrire

A) v. tr. (pres. spigrisco) ozdraviti lenobe

B) ➞ spigrirsi v. rifl. (pres. mi spigrisco) biti ozdravljen lenobe

spoltrire

A) v. tr. (pres. spoltrisco) ozdraviti lenobe

B) ➞ spoltrirsi v. rifl. (pres. mi spoltrisco) ozdraveti lenobe

зализывать, зализать lizati, zalizati (rano), z lizanjem ozdraviti

bolnik samostalnik
1. (kdor je bolan) ▸ betegPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolnike, namišljeni bolnik, težek bolnik

2. izraža negativen odnos (kdor je neprijeten ali krut) ▸ betegOn pa zopet hujska in nabira politične točke, pravi bolnik, skupaj z drhaljo pred parlamentom. ▸ kontrastivno zanimivo Ő pedig újra feszültséget szít és politikai pontokat gyűjt, egy beteg ember, karöltve a parlament előtti csőcselékkel.

bōsco m (pl. -chi)

1. gozd, hosta:
bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
bosco ceduo sečen gozd
andare al bosco iti po drva (v gozd)

2. pren.
buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

3. pren. gozd, množica:
un bosco di capelli griva
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki

calmare

A) v. tr. (pres. calmo)

1. miriti, pomiriti

2. blažiti, zdraviti:
calmare il mal di testa ozdraviti glavobol

B) ➞ calmarsi v. rifl. (pres. mi calmo)

1. umiriti se; poleči, polegati se:
il mare si è calmato morje se je umirilo

2. zmanjšati se, prenehati (bolečina):
il mal di stomaco si è calmato bolečine v želodcu so prenehale

concinnō -āre -āvī -ātum (concinnus)

1. pravilno stakniti (stikati), pripraviti (pripravljati), sestaviti (sestavljati), skladno napraviti (napravljati), v red spraviti (spravljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: aream Pl., livorem scapulis suis Pl. ozdraviti, vinum Ca., vultum Petr. nališpati, cadaver Ap.

2. pren.
a) čemu pravo obliko da(ja)ti, (iz)oblikovati kaj: ingenium Sen. ph.
b) napraviti (napravljati), storiti (delati), prizade(va)ti, (na)snovati, osnovati, roditi: concinnat amorem consuetudo Lucr., quantum homo bilinguis concinnet mali Ph., c. multum negotii alicui Sen. ph.; s predikatnim acc. koga narediti kakega: suis (svojcem) se levem Pl., aliquem insanum verbis suis Pl. razjarjenega, lacrimantem concinnas tu tuam uxorem Pl. v jok spravljaš, liberis orbas c. oves Pl. ovcam odvzeti mladiče, ki še sesajo.

disinnamorare

A) v. tr. (pres. disinnamoro)
disinnamorare qcn. da qcs. ozdraviti koga ljubezni do

B) ➞ disinnamorarsi v. rifl. (pres. mi disinnamoro)
disinnamorarsi di qcn. prenehati ljubiti koga, ohladiti se

expūrgō -āre -āvī -ātum

1. docela očistiti, osnažiti, očediti (očejati), odpraviti, odstraniti: quidquid (spicarum) exteretur, capisterio exp. Col., dolabellā expurgare, quidquid emortuum est Col., expurgare sordida ulcera, lepras, psoras Plin.; pesn.: quae (me) poterunt umquam satis expurgare cicutae? H. ozdraviti (gl. cicūta); pren.: expurgandus est sermo Ci.

2. opravičiti (opravičevati) se, izgovoriti (izgovarjati) se: se, se alicui Pl., dissimulandi causā aut sui expurgandi S., requirens obiecta et expurgaturum adseverans T., expurgare fidem consiliumque publicum Gell.