Franja

nato

A) agg.

1. rojen:
nato cieco, muto slep, nem od rojstva
nato ieri naiven, zelen
nato morto mrtvorojen
nato per, a qcs. nadarjen za kaj
essere nato e sputato a qcn. biti komu na las podoben

2. (za označevanje dekliškega priimka)
Maria Rossi nata Bianchi Marija Rossi, rojena Bianchi

B) m (f -ta) otrok:
i nati durante la Rivoluzione otroci Revolucije

nevóljnik m (rus.) nevoljnik, kmet (u Hrvatskoj), otrok, neslobodan podanik u feudalizmu

niña ženski spol otrok, dekletce; zrklo, zenica; ameriška španščina gospodična

niña del ojo zenica
la quiero como la niña de mis ojos ljubim jo kot zenico svojega očesa

oblate¹ [ɔ́bleit] samostalnik
cerkev samostanski brat, zaobljubljenec
zgodovina otrok, ki je vzgojen v samostanu

omarino m

1. pomanjš. od ➞ uomo človeček

2. ekst. otrok

orbō -āre -āvī -ātum (orbus)

1. prikrajš(ev)ati koga za drage svojce, osirotiti koga, storiti (delati), povzročiti (povzročati), da je kdo brez otrok, vzeti (jemati) komu starše ali otroke, oropati koga staršev ali otrok: orbatus progenie Ci., filio orbatus Ci., fulmina orbatura patres O., orbata fratre Sen. tr.; o živalih: catulo orbata leaena O., vaccae orbatae Val. Fl.

2. metaf. prikrajš(ev)ati koga za kako drugo osebo ali stvar, ki mu je draga, vzeti (jemati) komu kaj, (o)ropati koga (za kaj): L., Plin., Petr., tali amico orbatus Ci., o. Italiam iuventute Ci., rem publicam multis fortibus civibus, auxilio Ci., patria multis claris viris orbata Ci., tantā gloriā orbatus, omni spe orbatus Ci., luminibus orbatus Suet., Lact.; pesn.: orbatae vela carinae Stat.

pargolo m (f -la) knjižno otrok

part [par] masculin, juridique (novorojen) otrok; skotitev

confusion féminin de part negotovost o očetovstvu kakega otroka
substitution féminin de part zamenjava otroka

parto¹ m

1. porod:
parto prematuro prezgodnji porod

2. novorojenec; pesn. otrok

3. pesn. delo:
parto della fantasia izmišljija, izmišljotina

partus -ūs, m (parĕre)

1. roditev, rojevanje, rôdnja, porod (o ženskah in samicah živali): Ci. idr., Diana adhibetur ad partūs Ci., aliquem partu dare, edere, reddere, eniti, creare O. koga (po)roditi, dicuntur geminae pestes cognomine Dirae, quas et Tartaream Nox intempesta Megaeram uno eodemque tulit partu V. hkrati roditi, partus tempus adventat Macr., cum aliquo uno partu editum esse Eutr., quando partus tempus advenerit Vulg., uxor in partu perierat Sen. rh., ex partu decedere Asc.; (o živalih) (s)kotitev, povŕg: Varr., (o kokoših) nesenje: Col.; (o ribah) drst, drstenje, drstitev: H., Plin.; metaf. o trojanskem konju: Pergama partu inflammare nocturno Graiugenarum Lucr.; pren.: Graeciae oratorum partūs atque fontes Ci. porodi in viri = začetek in izvir.

2. (o moškem spolu) zaploditev, oploditev, spočetje (= gr. τόκος): Ci. poet., Varr.

3. meton.
a) čas poroda: cum adpropinquare partus videretur Ci., luna graviditates et partūs adfert Ci., gravidae coniugis aures vocibus his monuit, cum iam prope partus adesset O.
b) telesni plod (sad), otrok, dete, mladič: Latona partu gravida T., deûm partus V. božanski sin, partus terrae H. = Giganti, partus Ledae Pr. = Helena in Klitajmnestra, bicipites hominum aliorumve animalium partus T., bestiae pro suo partu propugnant Ci., ferae partus suos diligunt Ci., partum ferre ali gerere Plin. noseča (breja) biti, partum edere (o ženski) (po)roditi, (o živalih) skotiti, povreči: Ci. idr., plures enixa partus L., coniux sex partus enixa T., partūs abigere T., partum sibi medicamentis abigere Ci. = partum elidere Cels., Plin.; partus pri kokoših = jajce: Ap.; metaf. o rastl. sad, plod: Varr., Col., Plin.; pren. sad: neque concipere aut edere partum mens potest, nisi … Petr.

Opomba: Dat. sg. partū: Pr.; dat. in abl. pl. partubus: H., nenavaden partibus: Ap.; star. gen. sg. partī: Pac. in partuis Varr.

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pibe moški spol Argentina otrok, malček

piccirillo m (f -la) otrok, fantiček (v Neaplju)

piccolo

A) agg. majhen; neznaten; nizek, kratek, skromen

B) m

1. (f -la) mali, mala, otrok; mladič

2. pog. natakarjev pomočnik

3. majhna, nizka oseba

4. sold

5. avv.
in piccolo v malem
nel mio piccolo v okviru mojih skromnih moči

pòsljedak -tka m (ijek.), pòsledak -tka m (ek.)
1. konec, zadnje: u posljedak obuzet je nekim nespokojstvom zadnje čase je nekako nemiren
2. ekspr. smrt: što će njima biti do -a kakšen bo njihov konec, smrt; trošili su do -a da ne ostane iza njih
3. posledica: nitko ne zna koji će biti posljeci njihove pobjede ili poraza
4. rezultat: došao je do toga -a da je život više bolan nego ugodan
5. dial. potomec: sine, ti si moj posljedak
6. dial. anat. posteljica, placenta
7. dial. otrok, ki ga dobi moški v visokih letih

poupon, ne [pupɔ̃, ɔn] masculin, féminin dete, otrok; debelušček, debeloličnik, debeloličnež

pòžnjāk -áka m, mn. požnjáci otrok, ki ga mati nosi čez svoj čas

prènošče -eta s otrok, ki ga mati nosi čez čas

prōgeniēs -ēī, f (prōgīgnere)

1. izvir, izvor, rod, rodbina, rodovina, družina, poreklo, pokolenje, rasa: V. idr., progeniem vestram usque ab avo atque atavo proferens Ter., quo propius aberat a divina progenie Ci., virtutem, non progeniem quaerere Ci., ex magna progenie liberorum L.

2. meton. rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, naslednik(i), nasledstvo, mladiči, zarod, zalega, leglo, sad: Priamum tanta progenie orbatum Ci., Procles et Eurysthenes principes ex progenie Herculis Spartae reges fuerant N., veteres, qui se progeniem deorum esse dicebant Ci.; o živalih: V., Col.; o rastl.: Col.; occ. potomec, otrok, sin, hči, zarojenec: Miltiadis progenies (= Cimon) N., Sarpedon, mea progenies V., Bacchus progenies Iovis O., Claudia mea progenies Ci. vnukinja, una progenies Lact. ena generacija, progenies Vulg. (= gr. πρόγονοι) predniki, praočetje, začetniki; metaf.: stirps haec (sc. carmina) progeniesque mea est O.

Opomba: Star. gen. progenii: pater supreme, nostrae progenii patris Pac. fr., Pac. ap. Gell., „fames, fami“, „pernicies, pernicii“, „progenies, progenii“, „luxuries, luxurii“, „acies, acii“ Gell.; abl. pl.: progeniebus It.

prō-gnātus 3 (pt. pf. glag. prō(g)nāscī)

1. (od praočetov, prednikov) izhajajoč, izvirajoč, svoj rod imajoč (izpeljujoč); kot subst. m potomec, otrok, zarojenec: Naev. ap. Non., Ter. idr., Tantalo prognatus, Pelope natus (= Atreus) Poeta ap. Ci., prognati ex Cimbris, ab Dite patre C., magno consule prognatus H., quali me arbitrare genere prognatum? Pl., Herculei prognati Pl.

2. (od staršev, roditeljev) rojen; kot subst. pl. m otroci, sinovi: prognatus es meo patre Pl., Romulus, deo prognatus L., Castor gaudet equis, ovo prognatus eodem (= Pollux) pugnis H., artes, quas doceat quivis eques semet (abl.) prognatos H. svoje sinove, parentes, patria et prognati Pl.; metaf. (o rastl.) zras(t)el: Peliaco quondam prognatae vertice pinus Cat., harundines in palude prognatae Plin.