отуплять, отупить otopiti, poneumiti
притуплять, притупить (s)krhati, otopiti; (pren.) (o)slabiti
edge1 [edž] samostalnik
rob, greben; meja; ostrina; osornost, moč, strogost
množina obreza (knjige)
ameriško, pogovorno prednost, privilegij
to be on the very edge pravkar nameravati
to give an edge to, to put on an edge ostriti
to give the edge of one's tongue ostro komu povedati, zabrusiti jih komu
to have an edge biti okajen
to have an edge on s.o. imeti neznatno prednost pred kom
(all) on edge skrajno napet, živčen
not to put a fine edge upon jasno se izražati, odkrito povedati
to set one's teeth on edge skominati
to sit on the thin edge of nothing sedeti na skrajno tesnem prostorčku
to take off the edge otopiti
to take the edge off one's appetite pokvariti komu tek
the thin edge of the wedge skromen začetek
gilt edges zlata obreza knjige
filo moški spol rez, rezilo, ostrina; smer
al filo de medianoche prav (skoraj) opolnoči
al filo del día ob svitu
en el filo de la silla na skrajnem robu stola
por filo (prav) natanko, podrobno
por filo de la aurora v prvem jutranjem svitu
era por filo de sus 20 años bil je ravno 20 let star
botar los filos otopiti, ohromiti
de dos filo dvorezen
herir por los mismos filos koga z njegovim lastnim orožjem tolči
ob-struō -ere -strūxī -strūctum (ob in struere)
1. nasproti (za)zidati, nasproti postaviti (postavljati), (z)graditi, spredaj zidati, spredaj zazida(va)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj: interiorem murum pro diruto L., saxa Cu., quācumque obstructa saxa (jez), tenebunt O., o. luminibus alicuius Ci. okna (svetlobo) komu zazida(va)ti; tudi pren.: Catonis luminibus obstruxit haec posteriorum … oratio Ci.
2. zazida(va)ti, zagraditi (zagrajevati), zadel(ov)ati, zastaviti (zastavljati), (za)blokirati, zapreti (zapirati), (za)mašiti: Plin., Plin. iun., Sil., Suet. idr., valvas aedis obstruxerunt N., ne oppidum irrumperent, portas obstruit C., o. fenestras Icti., portum L., limen tecti O., flumina operibus C. zajeziti (zajezovati), iter Poenis L., vias Iust., Front., paene obstructis (nedostopne) hieme Alpibus Vell.; metaf.: o. perfugia (zakotja) improborum Ci., vitulo nares et spiritum oris V. zamašiti, cuius aures morbus obstruxit Sen. ph. zaradi bolezni je ostal gluh (prim. pren.: viri deus obstruit aurīs V. bog je možu zamašil ušesa = storil ga je gluhega za prošnje, neizprosnega), obstructae mentes T. zakrknjena, zaprta srca, o. sensūs Plin. čutila otopiti.
per-stringō -ere -strinxī -strinctum (per in stringere)
1. oplaziti, dotakniti se: regis summos capillos Cu., vomere portam Ci., solum aratro Ci. preorati, aciem gladii Plin. otopiti; occ. oplazivši raniti: alicuius femur V., femur mucrone, summam cutem Cu.
2. zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), povez(ov)ati (povezavati), (z)vezati (zvezavati): vites Ca.
3. metaf.
a) prešiniti (prešinjati), prevze(ma)ti, obiti (obhajati), pretres(a)ti, spreleteti (spreleta(va)ti, spreletovati), izpreleteti (izpreleta(va)ti, izpreletovati), navda(ja)ti: Val. Fl., Val. Max. idr., horror spectantes perstringit L., consulatus meus eum perstrinxerat Ci. ga je neprijetno zadel, murmure cornuum aures perstringit H. pretresljivo mi doni trobljenje rogov.
b) (po)kazati, (po)grajati: eos vocis libertate Ci. s prostodušnimi besedami, voluntatem asperioribus facetiis Ci., cultum habitumque alicuius levibus verbis T., modice perstringi T.
c) (v govoru) površno dotakniti (dotikati) se, površno ali mimogrede omeniti (omenjati), na kratko povedati: celeriter perstringam reliquum vitae cursum Ci., quem locum breviter paulo ante perstrinxi Ci. — Od tod adv. pt. pf. perstrictē kratko in jedrnato: Aug.