Franja

típati (-am) imperf. ➞ otipati, potipati

1. palpare, tastare:
tipati s prsti palpare con le dita
tipati tkanino tastare la stoffa
tipati vroče čelo palpare la fronte febbricitante
pren. tipati za pravo besedo cercare la parola giusta
v temi tipati pot cercare tastoni la strada nel buio, brancicare nel buio

2. palpare, palpeggiare

3. med. palpare

4. pren. (preiskujoč ogledovati) esaminare, ispezionare, scrutare, scandagliare

5. pren. (poizvedovati) esplorare, cercare (tastoni), andare in cerca (di):
tipati za resnico andare in cerca della verità

6. pren. (počasi se širiti) diffondersi, effondersi

utríp(anje) pouls moški spol , pulsation ženski spol , battement moški spol , palpitation ženski spol

hiter (počasen, slaboten) utrip(anje) pouls rapide (lent, faible)
povišan utrip(anje) pouls accéléré
otipati komu utrip(anje) tâter le pouls à quelqu'un

utríp(anje) pulso m ; pulsación f ; palpitación f ; ritmo m del pulso

počasen, slaboten utrip pulso m lento, débil
hiter utrip pulso rápido (ali frecuente)
povišan utrip pulso acelerado (ali precipitado)
prenehajoč utrip pulso intermitente
otipati komu utrip tomar el pulso a alg

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

Zahn, der, (-/e/s, Zähne) zob; Technik zob, zobec; bei Briefmarken: zobec; einen Zahn ziehen izpuliti zob; figurativ jemandem den Zahn ziehen vzeti iluzije; figurativ der Zahn der Zeit zob časa; figurativ lange Zähne machen z odporom jesti; die Zähne zusammenbeißen figurativ stisniti zobe; die Zähne zeigen figurativ pokazati zobe; figurativ einen Zahn draufhaben drveti (z avtom); einen Zahn zulegen povečati tempo; sich an etwas einen Zahn ausbeißen zlomiti si zob; sich die Zähne ausbeißen figurativ polomiti si zobe; jemandem an den Zahn fühlen figurativ otipati/potipati (koga); bis an die Zähne do zob; durch die Zähne ziehen figurativ vlačiti po zobeh; mit den Zähnen klappern šklepetati z zobmi; etwas mit Zähnen und Klauen verteidigen braniti s kremplji in zobmi; zwischen den Zähnen skozi zobe