Franja

bout-en-train [butɑ̃trɛ̃] masculin, invariable, familier oseba, ki zna dobro druge zabavati

bouvier, ère [buvje, ɛr] masculin, féminin oseba, ki čuva in vodi vole, govedo; kravji pastir; figuré surov človek

bouvier des Flandres vrsta pastirskega psa

brise-fer, brise-tout [brizfɛr, -tu] masculin, invariable oseba, ki razbije vse, česar se dotakne; neroda

buveur, euse [büvœr, öz] masculin, féminin pivec, pivka; oseba, ki rada pije

buveur de bière pivec piva

cabotin, e [kabɔtɛ̃, in] masculin, féminin slab(a) igralec, -lka; oseba, ki se hoče uveljaviti z afektiranim vedenjem, komedijant, -tka

elle est un peu cabotine (figuré) ona je nekoliko komedijantke

canule [kanül] féminin, médecine cevka (za injekcije), votla igla; familier oseba, ki gre (komu) na živce; veha (pri sodu)

captateur, trice [-tœr, tris] masculin, féminin oseba, ki si hoče protipravno ali nemoralno prilastiti dediščino

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

castor [kastɔr] masculin, zoologie bober; bobrovina; kastorec, bobrovec (klobuk); figuré oseba, ki si sama gradi hišo ali pomaga pri gradnji; familier klobuk; familier mornarček

huile féminin de castor ricinovo olje

catécumène [-kümɛn] masculin, religion katehumen; oseba, ki se pripravlja na krst

chandelier [šɑ̃dəlje] masculin

1. svečnik; technique opora; figuré, vieilli oseba, na katero usmerijo ljubosumnost soprogu

2. svečar

sur le chandelier (figuré) na visokem mestu, položaju
mettre la lumière sur le chandelier uveljaviti, širiti svoje znanje

character¹ [kǽriktə] samostalnik
znak, pisava, črka, številka; dostojatnstvo, stan, položaj; značaj; oseba, igralec, -lka; dober glas; čudak; spričevalo; opis; kakovost, lastnost

to act out of character zmesti se
to have the character for bravery (honesty) biti na glasu kot junak (poštenjak)
to be out of character ne ustrezati
to be quite a character biti nekoliko prenapet
a public character javni delavec
to see s.th. in its true character videti kaj v pravi luči
figurativno to set the character of s.th. vtisniti čemu pečat
to give s.o. a good character dati komu dobro spričevalo
out of all character popolnoma neprimeren
a strange character čudak

Charakter, der, (-s, Charaktere) značaj, karakter; im Theater: karakterna vloga, oseba, lik; einen bösartigen Charakter annehmen postati maligen; keinen Charakter haben biti neznačajen; von Charakter sein biti karakter, biti značajen; einen vertraulichen Charakter haben biti zaupnega značaja; Charaktere, pl , znaki

chicaneur, euse [šikanœr, öz] masculin, féminin oseba, ki rada šikanira, zlobno nagaja, dela sitnosti

chicanier, ère [šikanje, ɛr] masculin, féminin oseba, ki sitnari, zlobno nagaja, šikanira zaradi najmanjših malenkosti; kritikaster, dlakocepec, nergač

personne féminin chicanière prepirljiva, zlobna oseba

citoyen, ne [sitwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin državljan, -nka; familier, péjoratif oseba, individuum, tip

citoyen d'honneur častni meščan
citoyen du monde, de l'univers svetovljan
rester citoyen yougoslave ostati jugoslovanski državljan
méfie-toi de lui, c'est un drôle de citoyen ne zaupaj mu, to je čuden tip!

client, e [kliɑ̃, t] masculin, féminin klient, -inja; médecine pacient, -tka; commerce kupec, odjemalec; stalen obiskovalec, stalen gost; familier, péjoratif oseba, tip, individuum

client fidèle (ali régulier), de passage stalen, priložnosten odjemalec
faire un nouveau client dobiti novega odjemalca

comédien, ne [kɔmedjɛ̃, ɛn] adjectif komedijantski; hinavski; masculin, féminin (gledališki) igralec, -lka; figuré komedijant, -tka, hinavec, -vka; oseba, ki se pretvarja

elle est un peu comédienne ona je malo komedijantke

compère [kɔ̃pɛr] masculin, vieilli boter, kum; familier tovariš, drug, prijatelj(ček); oseba, ki je tajno s kom domenjena za varanje občinstva

le prestidigitateur avait deux compères dans la salle iluzionist je imel dva skrivna pomagača v dvorani
être compère et compagnon (familier) biti neločljiv, biti ena duša in eno srce
bon, joyeux compère veseljak
fin, rusé compère (star) lisjak, zvitorepec

complimenteur, euse [-tœr, öz] adjectif prilizljiv, ki dela komplimente; masculin, féminin oseba, ki dela komplimente, prilizovalec, -lka