Franja

perplejo v zadregi, zmeden, osupel

perplex perpleksen, osupel, zbegan

perplexe [pɛrplɛks] adjectif zmeden, v zadregi, osupel, presenečen; neodločen

perplexed [pəplékst] pridevnik (perplexedly prislov)
zmeden, zbegan, osupel; zapleten, kompliciran

per-turbō -āre -āvī -ātum (per in turbāre)

1. čisto (povsem) (z)mešati, (z)mesti, vnesti (vnašati) zmedo, v nered spraviti (spravljati), vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: aciem S., ordines C., aetatum ordinem Ci., condiciones pactionesque periurio Ci. prelomiti.

2. metaf.
a) vznemiriti (vznemirjati), (z)motiti: provinciam Ci., otium Ci., civitas seditionibus perturbata Ci.
b) razburiti (razburjati), duševno vznemiriti (vznemirjati), (z)begati, (z)mešati: his rebus vehementissime perturbor Ci., animo perturbari C., incommodo perturbari C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: perturbantur: copias ne educere an … praestaret C. v razburjenosti ne vedo, ali bi … — Od tod adj. pt. pf. perturbātus 3, adv. -ē

1. viharen, buren, nemiren: perturbatissimum genus tempestatis Sen. ph.

2. metaf.
a) zmeden, zmešan: ita confusa est oratio, ita perturbata Ci., vox Sen. ph., tempora Ci. burni časi, ea efficere non perturbate Ci. v neredu, zmešano, perturbate dicere Corn., muta animalia perturbate et indisposite moveri Sen. ph. vsevprek; subst. pl. n: perturbata et confusa cernere Ci. zmedene in zblojene sanjske prikazni.
b) razburjen, osupel, zaprepaden, zbegan, zblojen, zbloden: numquam vidi hominem perturbatiorem metu Ci. bolj zaprepadenega, neque eram occupatus neque perturbatus Ci., vultus L. zblojen.

prenèrāžen -a -o osupel; -ōst ž osuplost

quinaud, e [kino, d] adjectif osramočen, zmeden, osupel, nem, brez besede

renversé, e [-se] adjectif prekucnjen, prevrnjen, narobe obrnjen, na glavi stoječ; (obraz) popolnoma spremenjen, zmeden, zbegan; osupel

écriture féminin renversée proti levi nagnjena pisava
du vin renversé sur la table po mizi razlito vino
c'est le monde renversé to je narobe svet, to je proti zdravi pameti, nerazumljivo

saisi, e [sɛzi] adjectif presenečen, osupel; prizadet; ganjen; juridique zarubljen; masculin zarubljenec

être saisi biti globoko ganjen

sbalordito agg. osupel, presenečen; bedast, neumen, top

sidéré, e [sidere] adjectif, familier osupel, kot od strele zadet, zelo presenečen

soufflé, e [sufle] adjectif napihnjen; figuré, familier osupel; technique prezračen, prevetren; masculin narastek, suflé

beignet masculin soufflé bob, ocvrtek, krof
omelette féminin soufflée jajčni narastek
pommes féminin pluriel de terre soufflées krompirjev narastek

sprachlos brez besed; figurativ (überrascht:) brez besed, ob sapo, osupel

strabiliato agg. osupel

stupe-faciō -facere -fēcī -factum, pass. stupe-fīō -fierī -factus sum (ixpt. stupēre in facere) omamiti (omamljati), osupiti (osupljati), zaprepastiti (zaprepaščati), osupniti, onesvestiti (onesveščati): membra et sensus gelidus stupefecerat horror Sil., ut nostro stupefiat Cynthia versu Pr. da bi osupnila; večinoma v pt. pf. stupefactus 3 osupljen, osupel, ostrmevši, strmeč nad čim, (ves) sam iz sebe, (ves) omamljen, (ves) zaprepaden: Lucan., Sen. tr., Val. Fl. idr., stupefacti dicentem intuentur Ci., pastorum stupefactae carmine lynces V., spectasque tuam stupefacta figuram O.; metaf.: privatos luctus stupefecit publicus pavor L. je preglušil.

stupéfait, e [stüpefɛ, t] adjectif osupel; zaprepaden (devant ob)

il a été stupéfait d'apprendre qu'il était refusé à son examen bil je zaprepaden, ko je zvedel, da ni napravil izpita
je suis resté stupéfait devant une telle audace osupila me je tolikšna drznost

stupefatto agg. začuden, osupel

stupefied [stjú:pifaid] pridevnik
omamljen, nezavesten; obnorel; neobčutljiv; osupel

stupeō -ēre -uī (—) (najbrž iz indoev. kor. *stup- suvati, biti, udariti in z udarcem omamiti; prim. lat. stuprum, gr. τύπτω tolčem, udarjam, τύπος udarec, vtis, τυπάς -άδος tolkač, kladivo)

1. biti negiben, biti tog, biti drevén, biti odrevenel, (o)dreveneti, biti okorel, okore(va)ti, biti okrepel, biti otrpel, otrpevati, biti (ves) trd, otrde(va)ti: Sen. rh., Sen. ph. idr., cum hic semisomnus stuperet Ci., mater ad auditas stupuit ceu saxea voces O., stupentia membra Cu., torpescunt stupentque pallentes Plin.; metaf. (o neživih ali abstr. subj.) obstati, zasta(ja)ti, ustaviti (ustavljati) se, poleči (polegati) (se), pomiriti (pomirjati) se, umiriti (umirjati) se: Petr., Sen. tr. idr., stupuit Ixionis orbis O., stupuerunt verba palato O., stupuerunt flumina brumā Val. Fl., unda, quae stupet pigro lacu Mart. stoječa voda, (sc. vini natura) ad frigus stupet tantum Plin. se le strdi, postane gosta, stupente ita seditione L.

2. metaf.
a) biti ves omrtvel (oslabel, otrpel), omrtvelega (oslabelega, otrplega) duha biti (imeti): quantum stupere atque frigere Caecilius nisus est Gell.
b) biti omamljen, biti osupel, biti (ves) iz sebe, osupniti, (o)strmeti, biti (ves) prevzet nad kom ali čim; abs.: animus lassus curā confectus stupet Ter., haec cum loqueris, nos stupemus Ci., dum stupet obtutuque haeret defixus in uno V., admiror, stupeo Mart.; z abl.: Sen. tr. idr., dum (sc. animi) exspectatione stupent L., stupet Albius aere H., illis carminibus stupens … belua centiceps H., cum stupet insanis acies (sc. oculorum) fulgoribus H., stupens novitate Q., hac tam saeva dominatione stupentibus omnibus Iust.; z in z abl. (ob pogledu na koga ali kaj): stupet in Turno V., qui stupet in titulis et imaginibus H., stupere in ducibus Val. Fl.; z ad (ob čem): stupere ad supervacua Sen. ph., ad raptus Mart.; occ. občudovati kaj, čuditi se čemu; z acc. (po gr. skladu): Val. Fl., Petr., Aug. idr., pars stupet innuptae donum exitiale Minervae V., stupere plena horrea Plin. iun., superbi regis delicias Mart.; z ACI: Prud., novum terrae stupeant lucescere solem V., stupet ipse Latinus … inter se coiisse viros V. — Od tod
a) adj. pt. pr. stupēns -entis strmeč, osupel, prevzet: Fl. idr., quae cum tuerer stupens Ci., attoniti et stupentibus similes Cu.; z loc.: tribuni capti et stupentes animi L.
b) gerundiv stupendus 3 občudovanja vreden, osupljiv: virtutibus et vitae meritis stupendus Val. Max.

stupido

A) agg.

1. knjižno presenečen, osupel

2. neumen, bedast

B) m (f -da) neumnež, neumnica, bedak