láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo
lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera
Zadetki iskanja
- lovsk|i (-a, -o) jägerisch, jagdlich, jagdmäßig; weidmannisch, weidgerecht, jagdgerecht; Jagd-, Jäger- (čevelj der Jägerschuh, daljnogled das Jagdglas, gost der Jagdgast, izpit die Jägerprüfung, jezik die Jägersprache, klobuk der Jägerhut, Jagdhut, list die Jagdkarte, plen die Jagdbeute, položaj die Jagdstellung, suknjič der Jagdrock, terier der Jagdterrier, upravitelj der Jagdverwalter, zrezek das Jägerschnitzel, klobasa die Jagdwurst, koča die Jagdhütte, das Jagdhaus, mrzlica das Jagdfieber, obleka der Jagdanzug, pesem das Jagdlied, Jägerlied, soba das Jagdzimmer, sreča das Jagdglück, strast die Jagdleidenschaft, trofeja die Jagdtrophäe, zadruga die Jagdgenossenschaft, zvezda der Jagdstern, gospodarstvo die Jagdwirtschaft, leto das Jagdjahr, orožje Jagdwaffen množina, pravo das Jagdrecht)
lovska tatvina der Hegeraub
v kuhinji: na lovski način nach Jägerart
lovsko zelen jägergrün
želeti: lovsko srečo! Weidmannsheil!
pri šahu: lovska končnica das Läuferendsspiel - metaln|i1 (-a, -o) Wurf- (kot der Wurfwinkel, naprava das Wurfgerät, vrv die Wurfschlinge, naprava das Wurfgerät, orožje die Wurfwaffe)
- molč|ati (-im) schweigen; (ne odgovarjati) stumm bleiben; o čem: (ne izdati) stillschweigen, Schweigen bewahren, dichthalten, (etwas) [geheimhalten] geheim halten; ne govoriti o čem: (etwas) totschweigen
molčati kot grob schweigen wie ein Grab
molčati kot riba stumm wie ein Fisch sein
molčati v vseh jezikih in sieben Sprachen schweigen
orožje molči die Waffen ruhen - morílen (-lna -o) adj. micidiale, omicida:
morilno orožje arma omicida
morilni oder patibolo - morilsk|i (-a, -o) mörderisch
morilska tolpa die Mörderbande
morilsko orožje die Mordwaffe
morilska sla der Blutrausch - nabavljen pridevnik
neformalno (kupljen) ▸ beszerzettnabavljeno orožje ▸ beszerzett fegyvernabavljen material ▸ beszerzett anyagnabavljena količina ▸ beszerzett mennyiségnabavljen v tujini ▸ külföldön beszerzettSpet je zatrdil, da so nabavljena vozila primerna. ▸ Ismét bizonygatta, hogy a beszerzett járművek megfelelőek. - nabija|ti (-m) nabiti
1. tehnika (phati) stampfen; obroče na sod: auftreiben
2. vojska, lovstvo laden
orožje, ki se nabija od spredaj der Vorderlader
3. figurativno cene: in die Höhe treiben; (razbijati) hämmern
nabijati žogo Fußball spielen - nagrobn|i [ó] (-a, -o) Grab- (kip die Grabskulptur, križ das Grabkreuz, napis die Grabinschrift, lučka das Grablicht, plošča die Grabplatte)
nagrobni govor die Leichenrede, Grabrede
nagrobno orožje gradbeništvo, arhitektura Funeralwaffen množina - naj2 veznik
1. (da) damit (skrivaj, naj sosedje ne … verstohlen, damit die Nachbarn nicht …)
pustiti, naj lassen + nedoločnik (pusti ga, naj gre/pove/poje … [laß] lass ihn gehen/aussprechen/aufessen)
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen
pustiti, naj gre svojo pot seinen eigenen Weg gehen lassen
-lassen (naj leži [liegenlassen] liegen lassen, sedi [sitzenlassen] sitzen lassen)
pustiti, naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen
2. (da naj) zu (z nedoločnikom)
prositi, naj bitten zu (prosil sem ga, naj pride ich bat ihn zu kommen), herbitten (ich bat ihn her); -bitten (prositi naj pride dol/gor/ven herunterbitten/heraufbitten/ herausbitten …)
3. (če) wenn; sollte (naj te kdo sliši, pa … wenn dich jemand hört, sollte dich jemand hören, schon …)
naj je/bo X ali Y … sei es X oder Y, es mag X oder Y sein (naj je/bo kruh svež ali suh, … sei das Brot frisch oder alt, …/das Brot mag frisch oder alt sein, …)
grožnja: sollen (naj samo pride! soll er nur kommen!)
4.
naj še tako … sosehr … auch - napadal|en (-na, -no) aggressiv; človek: angriffslustig; (žaljiv) ausfallend, ausfällig; (nasilen) gewalttätig; šport offensiv
napadalno orožje die Angriffswaffe - napadálen (-lna -o) adj. aggressivo, offensivo; d'assalto:
napadalno in obrambno orožje arma di offesa e di difesa
napadalna vojna guerra di aggressione
napadalen človek individuo aggressivo
šport. napadalna vrsta linea d'attacco, attaccanti - napolníti (-im) | napolnjeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. riempire; caricare:
napolniti sode z vinom riempire le botti di vino
napolniti orožje caricare l'arma
2. assiepare, affollare, gremire:
napolniti trg affollare la piazza
3. dilagare; investire:
prostor je napolnila močna svetloba una luce abbagliante si diffuse per il vano
4. occupare:
delo mu napolnjuje življenje il lavoro occupa completamente la sua vita
afera je napolnila stolpce časopisov le colonne dei giornali erano pieni dei particolari dello scandalo
dvorano so napolnili do zadnjega kotička la sala era gremita fin nell'angolo più remoto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. napolniti akumulator, baterijo, kondenzator caricare l'accumulatore, la batteria, il condensatore
napolniti do roba rabboccare
napolniti do vrha ricolmare
knjiž. napolniti s hlapi vaporare
naponiti (glavo) s podatki impinzare, imbottire la testa di dati
B) napolníti se (-im se) | napolnjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. riempirsi, colmarsi; gremirsi - nukleáren nuclear; atomic
nukleárna fizika nuclear physics pl
nukleárno orožje nuclear weapons pl
nukleáren reaktor nuclear reactor
grožnja z nukleárno vojno nuclear deterrent
nukleárna moč, velesila fizika politika nuclear power
nukleárna elektrarna nuclear power station
nukleárna vojna nuclear war (ali warfare) - nukleáren nucléaire
nuklearna energija (fizika) énergie ženski spol (physique ženski spol) nucléaire
nuklearno orožje armes ženski spol množine nucléaires - obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata - obrámben défensif, de défense
onrambni boji combats moški spol množine défensifs
obrambne naprave ouvrages moški spol množine défensifs
obrambni pas zone ženski spol de défense
obrambna moč dežele potentiel moški spol de guerre du pays
obrambno orožje arme ženski spol défensive
obrambna sposobnost capacité ženski spol défensive, potentiel moški spol de défense
obrambni ukrepi mesures ženski spol množine de défense - obrámben defensivo; de defensa
obrambne naprave defensas f pl; instalaciones f pl defensivas
obrambna skupnost comunidad f defensiva (ali de defensa)
obrambna vojna guerra f defensiva
obrambno orožje arma f defensiva
obrambni sistem sistema m defensivo
obrambni govor (jur) informe m (ali discurso m) de la defensa
obrambni minister (ministrstvo) Ministro m (Ministerio m) de Defensa Nacional, (v Španiji) del Ejercito
obrambni položaj (voj) posición f defensiva
v obrambnem položaju a la defensiva
brez obrambe sin defensa; indefenso - obvládati dominer, être maître de quelque chose; posséder quelque chose; maîtriser, dompter
obvladati se se dominer, se contenir, se maîtriser, être maître de soi
obvladati svoja nagnjenja se surmonter, se vaincre
obvladati svojo jezo maîtriser (ali réprimer) sa colére
obvladati do potankosti connaître à fond (ali dans tous les détails)
obvladati jezik posséder (ali connaître) une langue
znati se obvladati savoir se dominer (ali se maîtriser); (orožje, pero) savoir bien manier
obvladati samega sebe, svoja čustva se gouverner, se dominer
obvladati svoj srd, svoje nagone dominer sa colére, ses instincts
obvladati svoje strasti dompter ses passions
obvladati svoj strah surmonter sa peur
obvladati tehniko s'assimiler la technique, acquérir des connaissances techniques - odvréči abandonner; (re)jeter, repousser, balancer, lancer, larguer; mettre au rebut (ali familiarno au rancart) , se défaire, se débarrasser de quelque chose
odvreči balast jeter (ali lâcher) du lest
odvreči bombo jeter (ali lancer) une bombe
odvreči staro obleko (re)jeter (ali familiarno balancer) ses vieux habits, se débarrasser de ses vieux habits
vojaki so odvrgli orožje les soldats abandonnérent leurs armes
letala so odvrgla bombe les avions larguérent les bombes