Franja

médisance [-zɑ̃s] féminin obrekovanje, opravljanje, klevete

mordacità f

1. ujedljivost; pikrost, jedkost

2. pren. opravljanje

mormorazione f

1. mrmranje, šepetanje

2. opravljanje

Nachrede, die, epilog; Recht opravljanje; üble Nachrede obrekovanje

obitus -ūs, m (obīre)

1. zahod, zahajanje, zaton: Lucr., ortus et obitus lunae Ci., signorum ortus et o. Ci., stellarum ortus atque o. Cat.

2. metaf. zahod = pogibel, uničenje, poguba, propast, propad, poraz: obitus occasusque noster Ci. politični propad, izginotje (v pregnanstvo), post Cimbrorum obitum C.; occ. = odhod v večnost, smrt: T., Suet., Val. Fl. idr., post obitum Alexandri Magni Cu., ante obitum nemo dici debet beatus O., o. Tulliae filiae Ci.

3. prihajanje, prihod k čemu, lotevanje česa; pren. opravilo, opravljanje, izvajanje, delo, nastop: fugae Tert.; occ. obisk, obhod, potovanje: Ter., civitatum multarum Ap. po mnogih deželah.

Opomba: Nenavaden gen. obiti: Ap.

occupātiō -ōnis, f (occupāre)

1. zasedba, zavzetje, osvojitev: fori Ci., sunt privata vetere occupatione Ci.

2. metaf.
a) kot ret. t.t. α) preskok (= occultatio ali praeteritio, gr. παράλειψις): Corn. (4. 27; po nekaterih rokopisih occultatio v enakem pomenu) β) ante occupatio (pisano tudi skupaj anteoccupatio) Ci. prestrega, prestrezanje, nasprotnikov ugovor.
b) opravljanje česa, ukvarjanje s čim, pečanje s čim, opravilo, opravek, delo: Suet. idr., occupationes infinitae, molestissimae Ci., otiosissimae Plin. iun., propter occupationes minus frui Attico N., desidiosa occupatio (oxymoron) Sen. ph. delovno brezdelje, alicuius occupationem (čas, ko je kdo zaposlen s čim) observare Ci.; z objektnim gen.: o. rei publicae C. državni opravki (posli), conviviorum Ci. ukvarjanje z gostijami, tantularum rerum C. ukvarjanje s tako neznatnimi stvarmi; occ.: publicae occupationes C. državne homatije (razprtije).

ȍgovōr -ora m opravljanje, opravljija, obiranje

opráva ž
1. oprava, odijelo (-de-), odjeća (-de-), haljina: delavniška oprava
odijelo za radne dane; vojaška, civilna, ponošena oprava
2. namještaj (-mešt-), pokućstvo: kupiti novo -o; kuhinjska -a
3. oprema: konjska, pisarniška, šolska oprava
4. opravljanje, obavljanje: oprava postopka

perfūnctiō -ōnis, f (perfungī) opravljanje: honorum Ci., laborum Ci. prestajanje, prenašanje, annua fertur ei totius spatii esse perfunctio Ambr. dokončavanje.

pettegolezzo m babje čenče; opravljanje

poprávljanje s opravljanje, popravljanje

potin [pɔtɛ̃] masculin

1. zlitina iz bakra in cinka, rdeča méd; tómbak

2. familier čenčanje, opravljanje; hrup

faire des potins sur quelqu'un opravljati koga
faire du potin, un potin du diable velik, peklenski hrup delati, razgrajati, delati kraval, kravalirati

praxis [prǽksis] samostalnik
praksa, navada, opravljanje
slovnica vaje, primeri za vajo

prosecution [prɔsikjú:šən] samostalnik
opravljanje, izvrševanje, izvajanje (poklica)
pravno sodni postopek, kazenskopravni pregon, obtožba, iztožitev (terjatve), tožilstvo

liable to prosecution kazniv
witness for the prosecution obremenilna priča

pursuance [pəsjú:əns] samostalnik
zasledovanje, preganjanje; vršenje, opravljanje

in pursuance of zasledujoč; v skladu s, po

pursuit [pəsjú:t] samostalnik
zasledovanje, preganjanje, iskanje, lov (of)
prizadevanje, težnja, gonja (of za)
opravljanje, posel, opravilo, poklic
množina posli, opravki, dela, študij

in pursuit of na lovu za
vojska pursuit action zasledovalna akcija
in hot pursuit za petami
aeronavtika pursuit plane lovec (avion)

qu'en dira-t-on [kɑ̃diratɔ̃] masculin, invariable, familier kar ljudje govore, govoričenje, čenče, opravljanje

je me moque du (ali: des) qu'en dira-t-on požvižgam se na to, kaj bodo ljudje rekli
être sensible aux qu'en dira-t-on des voisins biti občutljiv za govoričenje sosedov

ragot [rago] masculin čokat možic; dveletni merjasec; familier opravljanje, obrekovanje

rivestimento m

1. oblaganje; polaganje prevlek

2. obloga; prevleka

3. voj. oklepna zaščita

4. pren. opravljanje:
rivestimento di una carica opravljanje funkcije

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.