Franja

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

ta¹ (ta, to) pridevniško

1. dieser, diese, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : to cvetlico je še treba zaliti der Blume [muß] muss man noch Wasser geben)

2.
ta in ta/ta pa ta der und der (ob tem in tem času um die und die Zeit)

3.
ta in oni der und jener (iz tega in onega razloga aus dem und jenem Grund)

ta² (ta, to) samostalniško

1. dieser, dieser Mann, diese, diese Frau, dieses, der, die, das (izgovarjamo poudarjeno : ta bo že še videl der kann was erleben!)

2. v funkciji osebnega zaimka: er, sie, es … (… že njen oče. Ta je kupil … … schon ihr Vater. Er kaufte …)

3.
ta in ta/ta pa ta der und der, Soundso ➞ → tainta

4.
ta in oni/ta ali oni dieser und jener, dieser oder jener
to in ono dies und das, dies(es) und jenes
| ➞ → to

tá (pridevniško) ce (pred samoglasnikom cet), cette , množina ces ; (samostalniško) celui-ci, celle-ci , množina ceux-ci, celles-ci

to ceci, cela, familiarno ça
to in ono ceci et cela
govorili smo o tem in onem nous avons parlé de choses et d'autres
enkrat ta, enkrat oni tantôt l'un, tantôt l'autre
v tem letu (dans) cette année
od tega je več let il y a de cela plusieurs années
zaradi tega à cause de cela, pour cette raison
ta hiša ima pet sob, ona štiri cette maison-ci a cinq pièces, celle-là quatre
poznam te ljudi je connais ces gens
to je, tj. c'est-à-dire

tá (tá tó) pron.

I. (v pridevniški rabi)

1. (kaže na osebo, stvar v bližini govorečega) questo, questa; codesto, codesta:
čigav je ta nož? di chi è questo coltello?
kam naj dam to torbo? dove metto questa borsa?

2. (za izražanje, da kaj poteka v času govorjenja, da je kaj časovno najbližje) questo:
v tej vojni je bilo dosti žrtev questa guerra ha fatto molte vittime

3. (za izražanje, da se o osebi ali stvari pravkar pripoveduje) questo:
ob tej uri so otroci navadno že spali a quest'ora i bambini già dormivano

4. (za izražanje, da je kaj določeno z navajanjem) questo, seguente:
ob slovesu je rekel te besede: želimo, da delate složno si accomiatò con queste (le seguenti) parole: desideriamo che operiate di comune accordo

5. pren. (za izražanje, da oseba ali stvar zbuja nevoljo, občudovanje, ali za poudarjanje pomena besede) questo, che:
le kod hodi ta natakar dove mai è finito questo benedetto cameriere
ta otrok, koliko že zna! che bambino! Quante cose sa già
to knjižico boš že prebral questo libriccino non ci metterai nulla a leggerlo

6. ta in ta, ta pa ta (za osebo, stvar, ki je znana, a se noče ali ne more imenovati) il tale, la tale:
vrnili se bomo ta in ta dan faremo ritorno il giorno tale

7. ta ali oni, ta in oni (za izražanje poljubnosti) questo o quello, questo e quello:
pojavljati se v tej ali oni obliki manifestarsi in questa o quella forma
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. iti s tega sveta andarsene da questo mondo, morire
pren. on ni za ta svet lui non è fatto per questo mondo, è un fantasticone
pri tej priči moraš iti! vattene subito!
ta falot Lojzek! quel furfante di Gigi!

II. (v samostalniški rabi)

1. (za izražanje osebe ali stvari, na katero se usmerja pozornost) questo (-a), questi (-a) (qui):
kakšna lepa srajca, to bom kupil che bella camicia! Compro questa (qui)

2. (za izražanje tega, kar poteka, obstaja v času govorjenja) questo (-a):
prejšnji teden sem bil bolan, ta pa že lahko delam la settimana scorsa sono stato male, questa posso già lavorare

3. (za izražanje osebe ali stvari, o kateri se pravkar pripoveduje) questi (-a); costui, costei:
zdravnik je tako naročil in ta že ve, kaj je prav è il medico che ha ordinato così e questi sa il fatto suo

4. (za izražanje osebe ali stvari, kot jo določa odvisni stavek) costui, costei;○:
kdor ne dela, ta ne zasluži plačila chi non lavora, non va pagato

5. pren. (za nadomeščanje izpostavljenega stavčnega člena) questo (-a) (sì):
sin, ta je šele prebrisan il figlio, questo sì che è un furbacchione

6. ta in ta, ta pa ta il tale, la tale; il tal altro la tal altra; questo e questo:
jaz sem ta in ta in hočem to in to io sono questo e questo e voglio questo e questo

7. ta ali oni, ona; ta in oni, ona questo (-a) o quello (-a); questo (-a) e quello (-a):
govorili so o tem in onem parlarono di questo e quello, del più e del meno

8. (za izražanje neprepoznane stvari v bližini govorečega) questo (-a), ○:
kaj to ropota? Toča pada cos'è questo rumore? Grandina

9. (za izražanje pojava, določenega z odvisnim stavkom) ciò (quello) che; ciò (che), quello (che):
to, kar se nabira na šipi, so vodni hlapi ciò che si accumula sul vetro è vapore acqueo
za to, kar se je zgodilo, še niso našli razlage di quello che è successo non si è trovata ancora una spiegazione
želimo si samo to, da bi bili zdravi ci auguriamo soltanto di essere sani

10. (za poudarjanje trditve) ○:
lepo je to, da nam pomagaš è bello che tu ci aiuti

11. (za izražanje pravkar povedanega) questo, ciò, lo (ne):
otroci kričijo, to ga zelo moti i bambini fanno baccano e questo lo disturba
ustanoviti je hotel podjetje, vendar iz tega ni bilo nič avrebbe voluto costituire un'impresa ma non se ne fece niente

12. to je, to se pravi cioè:
prišel je sam, to je brez družine è venuto solo, cioè senza la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mož, ta ti je šele ta pravi, ta questo sì che è furbo
ta je (pa) bosa questa (sì che) è inventata di sana pianta
ta je pa res debela, prazna questa è proprio grossa
ta je dobra! quest'è bella!
soseda je dobra gospodinja. Ta pa ta! la vicina è una buona massaia. Certo! Eccome!
veseljak je. To pa to è un tipo allegro. Come no! Certo!
fant ni izdelal razreda. Samo tega se je še manjkalo il ragazzo è stato bocciato. Ci voleva proprio questo!
nedolgo tega non molto tempo fa
ni znano, kaj je na tem non si sa, se questo è vero
pog. otroci so premalo na zraku, v tem je stvar i bambini stanno troppo poco all'aperto. Questo è il problema
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade chi mente, ruba e chi ruba, mente

III. (v vezniški rabi)

1. (v dopustnih odvisnih stavkih) kljub temu da (čeprav) benché, quantunque, sebbene:
kljub temu da je star, še dela benché sia vecchio, continua a lavorare

2. poleg tega, zraven tega e (inoltre), e in più:
dela, polega tega pa študira lavora e in più studia

3. zaradi tega (zato) perciò, per cui:
vzdržljiv je, zaradi tega so ga sprejeli è costante, perciò è stato assunto

4. in to e precisamente, e cioè:
prišlo je dosti ljudi in to starih in mladih venne molta gente, (e precisamente) vecchi e giovani

5. v tem ko (za izražanje istočasnosti) nel mentre:
v tem ko se je posvetilo, je počilo nel mentre appariva un lampo si sentì uno scoppio

6. (v protivnem priredju) s tem da (vendar) ma, pure:
prišel bo, s tem da bo malo zamudil verrà, ma con un piccolo ritardo

7. (v protivnem priredju) kljub temu eppure, tuttavia:
bila je bogata, kljub temu ni dobila ženina era ricca, eppure non riuscì a trovare marito

tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

ta pošast! ¡ese monstruo!
to moje opažanje esta observación mía
to in ono esto y aquello
tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
to so moje sestre éstas son mis hermanas
ta in oni éste y aquél
le-tá éste
ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
v tem letu (en) este año
s tem, zaradi tega con esto
to je (= tj., namreč) esto es
3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
poznam te ljudi conozco a éstos

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

tretírati to treat (koga someone)

brutalno tretírati koga to treat someone brutally
kakor mi tretiramo druge, tako oni nas we must expect to be treated as we treat others (ali other people)

vélik big, large; great; (visok) tall, high; (razsežen) vast, spacious

v vélikem obsegu on a large scale
vélika črka capital letter, upper-case letter, majuscule
véliki četrtek Maundy Thursday
vélik del a great deal
lov na véliko divjad big-game hunting
Aleksander Veliki Alexander the Great
véliki (glavni) dobitek first prize
vélika bitka great battle
véliki in mali (figurativno) great and small
véliki inkvizitor grand inquisitor
vélika gospoda (imenitniki) the great
Karel Veliki Charlemagne, Charles the Great
vélika laž a big lie
vélika luža (figurativno, Atlantik) the big pond, the big drink
vélik (slaven) mož great man, (visok) tall man
Veliki Medved astronomija Ursa Major, the Great Bear, the Plough
véliki mojstri the great masters pl
vélika noč religija Easter
véliki petek religija Good Friday
vélika sobota religija Holy Saturday
vélika obzirnost great discretion
véliko naročilo large order
vélik(i) nakup(i) bulk purchases pl
véliko podjetje largescale enterprise
vélik pesnik great poet
véliki stroški heavy expenses pl
z vélikim trudom with great pains
vélik umetnik great artist
véliki teden religija Holy Week
Veliki Voz astronomija the Great Bear, the Plough, Charles's Wain, the Wain, ZDA the Big Dipper
vélika soba large room
véliki vezir Grand Vizier
véliki vojvoda Grand Duke (ženski spol Duchess)
vélika žival large animal
vélika živina (figurativno, žargon) big shot, big noise, big wheel
oba sta enako vélika they are both the same size
pisati, tiskati z véliko črko to capitalize
oni živijo v vélikem slogu they live in great style

vès, vsa, vse todo; entero; total

ves Rim toda Roma
vse mesto toda la ciudad, la ciudad entera
vse todo
ves svet el mundo entero, (= vsi) todo el mundo
vsa Jugoslavija Yugoeslavia f entera, toda Yugoeslavia
ves (božji) dan todo el (santo) día
vse dni todos los días, a diario
za vse čase para siempre
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
vse to todo es(to)
iz vsega srca de todo corazón
mi vsi todos nosotros
oni vsi todos ellos
vsi smo enaki todos somos unos
vsi, ki ... todos los que..., (uradno) todo aquel que...; quienes
vsi skupaj todos juntos
kljub vsemu con todo

zanje (= za nje) für sie
| ➞ → on, oni, one

zaostájati to lag behind; to fall behind; (s plačilom ipd.) to be in arrears (z with), to be behindhand (z with); not to keep abreast (z with); (v učenju) to be backward; (v kvaliteti) not to be equal, not to be a match for

oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti they are no match for our soldiers in courage
moja ura zaostaja pet minut my watch is five minutes slow
zaostájati za kom (za čim) to lag behind (ali not to keep up with) someone (something)
on ne zaostaja za nikomer (v) he is second to none (in)
ne smeš zaostájati za njim v vljudnosti you must not be outdone by him in politeness

zgôraj adv.

1. su, (di) sopra:
zgoraj je nekaj zaropotalo di sopra si sentono rumori
zgoraj navedeni podatki i dati sopra indicati
spodaj, zgoraj sotto, sopra

2. (di) sopra (nella gerarchia sociale), ricco, potente:
oni zgoraj ne vidijo te spodaj quelli di sopra non hanno occhi per questi di sotto
biti zgoraj essere ricchi, potenti

3. od zgoraj di sopra, da sopra:
od zgoraj navzdol da sopra in giù

zvést faithful; true; loyal; devoted

zelo zvést trueblue
zvést (dosleden) samemu sebi true to oneself
izgubil sem zvéstega prijatelja I lost a true friend
ostati zvést svojim načelom to remain true to one's principles
on je zvést svoji besedi, obljubi he is true to his word, to his promise
oni so zvésti svoji obljubi they abide by (ali they keep) their promise
ostati zvést prijatelju to stick to (ali by) a fiend
bila je zvésta svojemu soprogu she was faithful to her husband
zvést služabnik faithful (trusty) servant

žoga je okrogla frazem
v športu (končni izid ni napovedljiv) ▸ a labda gömbölyű [egyformák az esélyek]
Žoga je okrogla, prvenstvo je še dolgo in mogoče je še vse. ▸ A labda gömbölyű, a bajnokság még eltart egy darabig és minden megtörténhet.
Oni so vsekakor veliki favoriti, a žoga je okrogla, mar ne? ▸ Mindenképpen ők a legesélyesebbek, de a labda gömbölyű, nem igaz?