Franja

Zadetki iskanja

  • nadebudnež samostalnik
    1. izraža pozitiven odnos (dejaven, zvedav otrok) ▸ lurkó, kölyök, ambiciózus fiatal, ifjú titán, tehetséges fiatal
    mali nadebudnež ▸ kis lurkó, kiskölyök
    mladi nadebudnež ▸ ifjú titán, tehetséges fiatal
    starš nadebudneža ▸ lurkó szülője
    Predstavo si je ogledalo okrog trideset mladih nadebudnežev s starši, ki so bili nad pravljico navdušeni. ▸ Az előadást mintegy 30 lurkó nézte meg a szüleivel, akik el voltak ragadtatva a mesétől.

    2. (navdušenec) ▸ ifjú titán, tehetséges fiatal, ambíciózus fiatal, ígéretes fiatal
    hokejski nadebudnež ▸ jégkorongozó ifjú titán, kontrastivno zanimivo tehetséges jéghokis
    košarkarski nadebudnež ▸ kosárlabdázó ifjú titán, kontrastivno zanimivo tehetséges kosaras
    Na začetku sem kot mlad zaletav nadebudnež seveda sprejel več funkcij, kot bi jih lahko sploh opravljal, pa sem videl, da ne bo šlo. ▸ Kezdetben forrófejű, ifjú titánként természetesen több feladatot vállaltam, mint amennyit el tudtam volna végezni, de beláttam, hogy ez nem fog működni.
  • nadzemna železnica stalna zveza
    1. (proga) ▸ magasvasút
    Rešitev za mestni prevoz vse večjega števila ljudi so našli v gradnji nadzemne železnice okrog glavnih poslovnih središč. ▸ A városban az egyre növekvő embertömeg közlekedésére a fő üzleti központok körül épülő magasvasútban találták meg a megoldást.

    2. (vlak) ▸ magasvasút
    Sosed pod mano je odprl okno in nekajkrat ustrelil iz signalne pištole naravnost v mimo ropotajočo nadzemno železnico. ▸ Az alattam lakó szomszédom kinyitotta az ablakát és a jelzőpisztolyából leadott néhány lövést, egyenesen az arra dübörgő magasvasút irányába.
  • nagec samostalnik
    1. (gol človek) ▸ meztelen [ember]pucér [ember]mezítelen [ember]
    Poze nagcev so na skoraj vseh njegovih umetninah enake. ▸ Szinte minden műalkotásán ugyanolyan pózban láthatók a mezítelen emberek.
    Le redko se zgodi, da bi po središču Ljubljane hodili nagci. ▸ Ritkán történik meg, hogy pucér emberek sétálnak Ljubljana központjában.
    Okrog polnoči so občani obvestili policijo, da ob cesti za izolsko bolnišnico hodi nagec. ▸ Éjfél körül a lakosok értesítették a rendőrséget, hogy egy férfi meztelenül sétál a kórház mögötti úton.
    Spencer je znan po tem, da rad posname kar največjo množico nagcev na kar najbolj znanem mestu. ▸ Spencer híres arról, hogy szívesen készít fényképet pucér emberek lehető legnagyobb tömegéről a lehető legismertebb helyeken.

    2. ponavadi v množini, lahko izraža negativen odnos (nudist) ▸ pucérkodó, nudista
    Prizadevanja lokalnih oblasti, da bi nagci izpraznili plažo ali pa vsaj zakrili svoje intimne predele, niso obrodila sadov. ▸ Nem vezettek eredményre a helyi hatóságok erőfeszítései, hogy a pucérkodókat rávegyék a strand elhagyására, vagy legalább arra, hogy takarják el az intim testrészeiket.
  • narobe1 [ó]

    1. (okrog obrnjen) verkehrt, verkehrtherum; falschherum; (zamenjano desno-levo) seitenverkehrt

    2. (napak) falsch, verkehrt
    povsem narobe grundfalsch, grundverkehrt
    fehl- (oceniti fehl(ein)schätzen, prijeti fehlgreifen, sklepati fehlschließen, se hraniti sich fehlernähren, stopiti fehltreten, tolmačiti fehldeuten, vezati fehlleiten, vreči fehlwerfen), [miß] miss- (razumeti [mißverstehen] missverstehen, razlagati [mißdeuten] missdeuten), ver- (narisati verzeichnen, natisniti verdrucken, narezati etwas/sich verschneiden, prepoznavati verkennen, videti sich versehen, prebrati sich verlesen), daneben- (uganiti danebentippen, danebenraten)
    narobe izbrana beseda ein falsches Wort, figurativno ein falscher Zungenschlag
    biti narobe falsch/ verkehrt sein, auf dem Kopf stehen
    narobe osvetliti ins falsche Licht stellen
    narobe stopiti einen falschen Tritt machen

    3.
    biti narobe nicht in Ordnung sein
    ni narobe, če …? ist es in Ordnung, wenn …?

    4. moteče: (ob nepravem času) ungelegen
    hoditi narobe komu: nicht in den Kram passen

    5. (obratno) umgekehrt
    ravno narobe gerade umgekehrt
    ravno narobe bo držalo umgekehrt wird ein Schuh daraus

    6. (prav nasprotno) im Gegenteil, vielmehr
  • navor [ô] moški spol (-a …) fizika das Drehmoment
    navor okrog prečne osi tehnika, letalstvo das Nickmoment
  • nekjé somewhere; at some place

    nekjé drugje somewhere else, elsewhere
    nekjé okoli, okrog (časovno) somewhere around (ali about)...
  • nič5 (nikar) nicht, kein (nič se ne boj fürchte dich nicht, keine Furcht); (samo ne) nur nicht (govoriti okrog nur nicht erzählen); (sploh ne) gar nicht (nič ni narobe es stört gar nicht)
  • obrn|iti se1 (-em se) obračati se

    1. sich drehen, sich wenden; sich umdrehen, umschwenken, herumschwenken, sich umwenden; eine Schwenkung machen; zelo hitro: herumschnellen, herumwirbeln

    2. (iti nazaj) umkehren, kehrtmachen

    3. razmerja: sich umkehren

    4.
    obrniti se stran/proč sich abwenden/abkehren (von)

    5.
    še preden se okrog obrneš ehe man sich's versieht
  • odkrít (-a -o) adj.

    1. scoperto:
    hoditi okrog odkrit girare a capo scoperto

    2. aperto, franco, sincero; schietto:
    odkrit značaj un carattere aperto, franco
  • onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
    onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
    onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
    onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
    dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
    onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs.
  • oplétati (-am) | oplêsti (-plêtem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere, impagliare

    2. coprire (di verde)

    3. (z rokami) gesticolare, smanacciare; (z nogami) sgambare; (z repom) scodinzolare

    4. battere, sbattere (contro):
    čutarica mu opleta ob stegnu la borraccia gli sbatte contro la coscia

    5. ballare; sobbalzare; svolazzare:
    obleka opleta okrog njega il vestito gli balla addosso

    6. traballare

    7. trafficare, affaccendarsi

    8. picchiare, bastonare

    9. pren. cianciare, blaterare:
    opletati z besedami blaterare
    opletati z jezikom (čez koga) sparlare di qcn.
    pren. opletati s kom maltrattare qcn.

    B) oplétati se (-am se) imperf. refl.

    1. affaccendarsi; accavallarsi:
    pren. sto misli se mu opleta po glavi mille pensieri gli si accavallano per la testa

    2. sfacchinare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    noge se mu opletajo (od slabosti, pijanosti) vacilla, barcolla (dalla debolezza, dall'ubriachezza)
    pren. to se ti bo še opletalo ciò ti costerà caro
    pren. ne moči se več opletati non poter più cercar scuse
  • oprsnik samostalnik
    1. (del oblačila) približek prevedkakantáros nadrág felső része
    hlače z oprsnikom ▸ kantáros nadrág, kertésznadrág, mellesnadrág
    Nadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

    2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
    Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

    3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzett
    kratek oprsnik ▸ rövid mellény, rövid korzett
    Samozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
    Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
    Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

    4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
    Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.
  • ósemdeseti (-a -o) numer. ottantesimo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osemdeseta leta gli anni ottanta
    biti okrog osemdesetih essere sugli ottanta, sull'ottantina
  • otépati (-am) | otêpsti (otêpem)

    A) imperf., perf.

    1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
    otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
    otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
    otepati orehe abbacchiare le noci

    2. battere (i cereali)

    3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
    otepati z repom scodinzolare

    4. pren. mangiare, spolverare

    5. pren. obl. ballare addosso:
    hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
    pren. otepati revščino vivere stentatamente
    pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
    otepati po cesti arrancare per la strada

    B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.

    1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
    otepati se funkcije rifiutare la carica

    2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
    otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica

    3.
    otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
    to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
    pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
    pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza
  • ovíjati (-am) | ovíti (ovíjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere; avviticchiare; attortigliare:
    ovijati s slamo (steklenice) impagliare

    2. avvinghiare; cingere:
    oviti roke okrog vratu cingere il collo con le braccia

    3. foderare, incartare

    4.
    ovija me obup, velika skrb sono disperato, preoccupato

    5. avvolgere, torcere:
    ovijati perilo torcere, strizzare la biancheria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ovijati koga okoli mezinca avere un completo dominio su
    pren. ovijati steklenico sbevazzare
    ovijati lase v kito intrecciare i capelli, fare la treccia
    oviti z žalnim trakom abbrunare

    B) ovíjati se (-am se) | ovíti se (ovíjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi (in); avviticchiarsi, arrampicarsi:
    bršljan se ovija okrog drevesa l'edera si avviticchia all'albero
  • ovijati koga okoli mezinca frazem
    (manipulirati s kom) ▸ ujja köré csavar
    Nestrogim staršem se kmalu zazdi, da jih otroci ovijajo okoli mezinca. ▸ Az engedékeny szülőkkel hamar az történik, hogy a gyerekek az ujjuk köré csavarják őket.
    Sopomenke: oviti koga okoli mezinca, oviti koga okrog mezinca, ovijati koga okrog mezinca
  • ovíti envelopper, entortiller, enrouler (autour de)

    oviti se s'entortiller (ali s'enrouler) autour de quelque chose, grimper à quelque chose
    oviti perilo tordre le linge
    oviti koga okoli prsta faire de quelqu'un ce qu'on veut, tourner quelqu'un à son gré
    bršljan se ovija okrog debla le lierre s'entortille autour du tronc
  • oviti koga okoli mezinca frazem
    (manipulirati s kom) ▸ ujja köré csavar
    Ne more me zastrašiti s svojim ostrim jezikom ali si me oviti okoli mezinca. ▸ Nem tud megfélemlíteni az éles nyelvével vagy a ujja köré csavarni.
    Naudet se ji ni mogel upreti. Ovila ga je okoli mezinca. ▸ Naudet nem tudott neki ellenállni. A nő az ujja köré csavarta őt.
    Sopomenke: ovijati koga okoli mezinca, oviti koga okrog mezinca, ovijati koga okrog mezinca
  • ozira|ti se2 (-m se) (gledati okrog sebe) herumschauen, umherschauen, umherblicken, um sich schauen/ blicken, Umschau halten; za čim: sich umdrehen nach, sich umkehren nach, Ausschau halten nach
  • pás ceinture ženski spol , courroie ženski spol ; (vojaški) ceinturon moški spol ; bandage moški spol , sangle ženski spol ; (stas) taille ženski spol ; geografija zone ženski spol

    pas obzidja zone de murailles
    držalni pas courroie de protection
    gasilski pas ceinturon à crochet
    kilni pas bandage (ali ceinture) herniaire
    krepostni pas ceinture de chasteté
    mejni, primorski pas zone frontière, littorale
    mrzli in ledeni, polarni, tropski, vroči, zmerni pas zone froide et glaciale, polaire, tropicale, torride, tempérée
    naramni pas (padalski) sangle d'épaule
    navezni pas (pri padalu) ceinture d'attache
    obmejni pas zone frontière (ali frontalière), frontière ženski spol
    ortopedski pas ceinture de soutien (ali orthopédique)
    plavalni, rešilni, varnostni pas ceinture de natation, de sauvetage, de sûreté
    prepovedan pas zone interdite
    zeleni pas zone (ali bande ženski spol) de verdure, ceinture (ali zone) verte
    obseg čez pas tour moški spol de taille
    klanjati se komu do pasu saluer quelqu'un très bas
    obdati s pasom ceinturer
    objeti okrog pasu prendre par la taille
    zadrgniti si pas (familiarno) se serrer (ali se mettre) la ceinture