Franja

kòmīn -ína m (lat. caminus, gr.)
1. kamin, odprto ognjišče
2. dimnik, dimna odprtina na starih kmečkih hišah
3. dial. kuhinja

kùrjučiti -īm navijati puškino cev na ognjišče, vdevati v kopito

kùrjuk m (t. kujruk)
1. rep ali kar je repu podobno: zaošija vjetar kroz badžu, naglavice, uzvitla dim, a dugi vatreni kurjuci opletu se za njim
2. kita, v kito spleteni lasje: danas se kurjuci i kod žena i djevojaka retko vide
3. zastar. ognjišče pri puški, kopito

lares [lar] masculin pluriel domači bogovi pri starih Rimljanih; figuré domače ognjišče

penati m pl.

1. relig. penati

2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj

stack¹ [stæk] samostalnik
kopa, kopica (sena, žita), stog, kup, gomila; sklad, skladanica, pravilno zložena drva (les)
vojska piramida (pušk, orožja); dimnik (ladje ali lokomotive), vrsta dimnikov; kovaško ognjišče, vigenj; mera za les, drva (108 kubičnih čevljev, pribl. 3 m³)
sleng velika množina, množica
figurativno kup; stena, pečina, visoka (osamljena) vzpetina; skupina regalov, skladišče knjig

a stack of firewood skladanica drv
smoke stack dimnik

tòprak m (t. toprak)
1. zemljišče, zemlja
2. domače ognjišče, dom, domačija, domovina

Vulkanherd, der, vulkansko ognjišče

горн m

1. vigenj, kovaško ognjišče; (teh.) dno plavža;

2. (glasb.) rog, trobenta

пепелище n pogorišče; (zast.) domače ognjišče

aire [ɛr] féminin

1. skedenj, gumno, gumnišče

2. gnezdo ujed; (prost) prostor, area; površina, ploščina; marine smer vetra; cona, področje

aire d'atterrissage et de décollage vzletni in pristajalni prostor na letališču
aire du cercle ploščina kroga
aire d'activité področje aktivnosti
aire au ciment cementna tla
aire de danger ognjišče, vir nevarnosti
aire de repas jedilna niša, jedilni kot
aire d'influence vplivno področje
aire du vent smer vetra

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

domàč (-áča -e)

A) adj.

1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
domača hrana, kuhinja cucina casalinga
domača dela, opravila lavori domestici
domača obrt artigianato domestico
domača halja vestaglia; negligée
domača jopica liseuse
domača lekarna farmacia (domestica)
domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
domača ekipa squadra locale, di casa
domača industrija l'industria nazionale
domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
domači fantje i giovani del luogo, del paese
domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
pren. domači kraj campanile

3. (ki živi ob človeku) domestico:
divje in domače živali animali selvatici e domestici

4. (krotek) mansueto, docile:
pes je domač il cane è mansueto

5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
biti domač s kom essere intimo con qcn.
postati domač acclimatarsi, ambientarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šol. domača naloga compito di casa
iron. domači prijatelj amico di famiglia
domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
stopiti spet na domača tla tornare in patria
domače delo lavoro a domicilio
domače platno tela fatta in casa
šol. domače čtivo letture per casa
domači kruh pane casereccio
domači učitelj precettore, istruttore

B) domáči (-a -e) m, f, n
pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo

domēstico

A) agg. (m pl. -ci)

1. domač, hišni, družinski; zaseben:
focolare domestico domače ognjišče; pren. dom, družina
lavori domestici hišna opravila
azienda domestica družinsko podjetje

2. knjižno zaupen, domač:
uomo domestico priljuden človek
essere domestico con qcn. biti s kom domač

3. biol. udomačen, domač

B) m (f -ca) sluga; služabnik, služabnica; hišna pomočnica

C) m bot. (marza) cep, cepič

excitō -āre -āvī -ātum spraviti (spravljati) iz česa, od tod

I.

1. segnati, pognati (poganjati), splašiti, „vzdigniti“: etiamsi excitaturus non sis nec agitaturus (feras) Ci., cervus excitatus latibulis (abl.) Ph.; preg.: excitare aliis leporem Petr. = za druge se truditi; pren.: sonus excitat omnis suspensum V., conscientiā sceleris excitatus Ci., nuntio excitatus L. prestrašen.

2. occ.
a) izklica(va)ti, poklicati, priklic(av)ati, ven poz(i)vati: vox precantium me huc foras excitavit Pl., excitare negotiatores Ci., ut senatus omnibus ex agris civīs excitaret Ci., cives paene ex Acheronte excitare Ci., excitare aliquem ab inferis Ci. iz podzemlja poklicati (ne = od mrtvih obuditi), clamore excitatum praesidium Romanorum L., (servus) excitat Simonidem Ph. pokliče pred vrata, excitare aliquem a portu Pl. odposlati, aliquem a cena Petr. poklicati od …
b) adceleremus, ait, vigiles simul excitat V., singulos excitare Cu.
c) prebuditi (prebujati), zbuditi (zbujati), obuditi (obujati), vzdramiti: excitare sopitum mero ac somno regem Cu., crematos mortuos H., patre excitato Q. Od kod? z abl.: aliquem somno L.; s praep.: aliquem e(x) somno Pl., Ci., patrem eius dicendo a mortuis Ci., excitare ex alto sopore Cu.; abs.: ut … ne canes quidem … excitarent L.; pesn.: sopitas ignibus aras excitat V. zaneti na žrtveniku ogenj iz tleče žerjavice; pren.: tanti flagitii memoriam excitare Ci. spomin obnoviti.

3. napraviti (napravljati), narediti: nova sarmenta, ubertatem lactis, lenitatem vini Plin., pascua in novalibus Pall.; pren. vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): discordiam Ci., fletum etiam inimicis Ci., quantos excitat risūs! ali quantas tragoedias excitat! Ci., haec res tibi fluctus illos excitavit Ci., in re publica fluctus excitantur Ci., illam tempestatem Caesare impulsore esse excitatam Ci., excitatus plausus, excitatus animi dolor Ci., excitare motum in animis, desiderium, spem Cu.

II.

1. pozvati koga ali veleti mu, naj vstane, storiti, da kdo vstane ali se vzdigne, vzdigniti (vzdigovati) koga, med. vstati, vzdigniti se: excitare reum Ci., universi rursus prociderunt; tandem excitati curiā excesserunt L.: podobno: qui (vapores) a sole ex aqua excitantur Ci., ventus exortus arenam humo excitavit S. je vzdignil, pulverem agris excitare H., caligo terrae fervore excitata Cu.; occ.
a) pred sodiščem ali v kakem zboru koga „vzdigniti“ = pozvati koga, naj vstane in kaj bere ali govori: excitare recitatores, lectores Ci., reum consularem Ci., testes Ci. na izpoved pozvati, me primum excitatum iussumque dicere L.
b) komu v gledališču veleti, naj vstane s sedeža, ker ni njegov, spoditi koga s sedeža, spoditi koga iz gledališča: aliquem de spectaculis Q., spectaculo gregarium militem in quattuordecim ordinibus sedentem Suet.
c) excitare triarios L. (v tretji bojni vrsti klečeče) triarijce „vzdigniti“ = na boj pozvati (pravzaprav veleti jim vstati).

2. (po)vzdigniti (povzdigovati): caput altius Cels., faciem in caelum Prud.; pren.: excitata fortuna Ci. rastoča; pren. (stavbe) (z)graditi, postaviti (postavljati), napraviti: sepulcrum e lapide Ci., ex materia … turres C., aras V., molem, munimenta Cu., aedificium Sen. ph., honorarium ei tumulum Suet., urbem Fl.

3. (ogenj) podnetiti, zanetiti, podpih(av)ati, vzpih(av)ati: admoto fomite flammas Lucr., ignem Lucr., res, quibus ignis excitari potest C., foculum (ognjišče = ogenj na ognjišču) buccā excitare Iuv.; pren.: illa fax excitare non potest incendium Ci.; pren. (strasti idr.) vne(ma)ti, razpihniti, podnetiti, vzbuditi (vzbujati): bellum, tumultum, libidines, amores, odium Ci., iras V., L., invidiam Cu.

4. pren.
a) (žalostne, potrte) (po)tolažiti, pomoči (pomagati) jim: afflictos, maestum senem, amici iacentem animum Ci., senatum abiectum Ci. ep.
b) spodbuditi (spodbujati), opogumiti, (o)hrabriti, razvne(ma)ti, podražiti: auctoritate sua cunctantem Ci., Mars viros … et excitat urbīs V., alium alio modo excitare S., quem neque gloria neque pericula excitant S., aversos animos excitare Cu. K čemu? Na kaj?: ad legendi studium Ci., languentem labentemque populum ad decus Ci., nos et nostros liberos ad laborem et ad laudem Ci., ad bellum, ad virtutem, animos ad laetitiam C., in animos viriles te pater Aeneas excitat V.
c) dražiti (želodec): stomachum, os Plin., aviditatem Plin. ješčnost vzbujati.
č) povzdigniti (povzdigovati), poživiti (poživljati): alterum altero excitatur aut astringitur Plin., ignis fulgor … tenebris noctis excitatur Plin. iun. — Adj. pt. pf. excitātus 3 močen, silen: sonus Ci., clamor excitatior L., odor excitatissimus Plin.; (o govoru) živ(ahen): excitatius (schema) Q., haec excitatiora lumina Q. Adv. komp. excitātius silneje, bolj živo, živahneje: Plin., Amm.

Heim, das, (-/e/s, -e) dom; Heim und Herd domače ognjišče

infection [-ksjɔ̃] féminin okužba, okuženje; kužen smrad; figuré okužitev, zastrupitev

c'est une infection strašen smrad je tu
foyer masculin d'infection infekcijsko ognjišče

in-iciō -ere -iēcī -iectum (in, iaciō)

I.

1. vreči (metati) v kaj, hitro spraviti, dejati v kaj, zvrniti, položiti (polagati), vli(va)ti, spustiti (spuščati) v kaj, pogosto o metanju gorečih stvari: i. ignem tectis L., Cu., faces castris T. ali tectis Fl., Capitolinis sedibus ignem Ci. strelo; pren.: iniecta est fax rei publicae Ci.; toda: domus ardebat iniectis ignibus Ci. zažgana; dalje: manum foculo i. L. hitro na ognjišče položiti, milites (in naves) C. hitro jih vkrcati, in flammam iniectus C., semen Plin. sejati, viscera flammae Q., aquam Col., vestem flammae Suet.; refl. zagnati se kam: se in medios ignīs (hostīs) i. Ci., sese medium periturus in agmen iniecit V., se morti V., se in ignem Ter., se per ignem inicere saltu V., se in fraudem Pl., animus se inicit in aliquid Ci. se potopi (potaplja, poglablja) v kaj.

2. metaf.
a) (kak afekt) vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), navda(ja)ti s čim: i. alicui terrorem Cu. ali timorem Ci., N. ali metum Iust., Suet. koga v strah pripraviti , koga v strah spraviti (spravljati), zada(ja)ti mu strah, (pre)plašiti ga, ecce, terror iniectus Caesari de eius actis Ci., formidinem Agyrinensibus iniciebat Ci., erat metus iniectus iis nationibus Ci., periculum mortis i. T., religionem Ci., C., hominibus scrupulum Ter., Ci., Suet., suspicionem Ci., ira deorum iis iniecit amentiam Ci., iis admirationem sui i. N., studium pugnandi exercitui C., ei iras V., curam L., H., cupiditatem Ph., cunctationem L., voluptatem Varr., ardorem, stuporem Iust., tantum ardoris L., spem Ter.; occ. obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pripraviti (pripravljati), zada(ja)ti; prvotno zevg.: hostibus terrorem et fugam L. (= terrore iniecto fugam efficere); potem (prolept.) samo: fugam Pl., iniectus a me tumultus civitati Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., i. certamen L., causam deliberandi Ci., alicui mentem, ut audeat Ci.
b) (v govoru kaj) podtakniti (podtikati), priplesti (pripletati), v misel vzeti (jemati), v misel vključiti (vključevati): primum enim illud inecit Ci., homo … meum nomen iniecerat Ci., i. mentionem H., sententiam Q., Bruto cum saepe iniecissem de … Ci. —

II.

1. v, na, čez kaj vreči (metati), de(va)ti, naložiti (nalagati), položiti (polagati), postaviti (postavljati): eo super tigna iniciunt C., stramentis pellem N., (flumini) pontem L. most narediti (čez reko); prim.: pallium i. in aliquem Pl. ali alicui Ci., humeris ostrum (škrlatno obleko) V., togam Q., sinūs humero Q., iniectā veste latent pedes O., alicui vim telorum Cu. metati proti komu, radios Pr., (Typhoni) Aetnen O. nanj zavaliti, tu mihi terram inice V. pokoplji me, iniecti humeris capilli O. padajoči na … , bracchia collo i. O. objeti, iniectis manibus Pr., securim petitioni tuae Ci. nastaviti, zasekati, equo iniectus L. vržen čez … , supra stercus iniectus Ci., opus super funus Q., iniectam fesso pectore molem Val. Fl., (spiranti) pulvinum Suet., cingula et galeam Val. Fl., taedas ad fastigia Val. Fl.

2. occ. spone, železje nadeti, v železje d(ej)ati, vkleniti: iste inici catenas imperat Ci., Turno iniectae catenae L., vincula V., laqueum L., cervicibus laqueum Suet.; od tod pren.: illi tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae iniecit H., animo vincula i. Ci.

3. inicere alicui manum roko položiti (polagati) na koga, silo storiti mu, lotiti se ga, prijeti ga, zgrabiti ga
a) po zakonu (leges XII tabularum) je bilo tožitelju dovoljeno obtoženca, za katerega so sumili, da hoče pobegniti, siloma (manum inicere) prignati pred sodišče: si calvitur pedemve struit (hoče bežati), manum endoiacito (= inicito) Tab. XII.; od tod metaf. = ustaviti koga, veleti komu ustaviti se: mihi veritas ipsa manum iniecit Ci.; tudi pl.: manūs alicui i. Cu.
b) v stari legisakcijski pravdi je tožitelj simbolično označeval svojo lastninsko pravico do kake stvari s tem, da je položil roko nanjo: virgini … minister decemviri manum iniecit L.; od tod metaf.: inice … in tua iura manūs O., iniecere manum Parcae V. so razglasile za svojo last, so si prisvojile, so se polastile, morituro manum i. Cu., quieti eius manūs inieci Plin. iun. silo sem storil njegovemu miru, spravil sem ga ob mir; pesn.: parabant (Gigantes) inicere bracchia caelo O.

Opomba: Iniexit = iniecerit: Pl. (Pers. 70).

kovašk|i (-a, -o) Schmiede- (mojster der Schmiedemeister, peč der Schmiedeofen, stiskalnica die Gesenkschmiedepresse, Schmiedepresse, klešče die Schmiedezange, kladivo der Schmiedehammer, delo/izdelek die Schmiedearbeit, izdelki Schmiedewaren množina)
kovaško ognjišče die Esse
kovaško varjenje die Feuerschweißung

kováški (-a -o) adj. obrt. di, del, da fabbro:
kovaški meh mantice del fabbro
kovaška klada matrice da fucinare
kovaške klešče tenaglie da fabbro
kovaško ognjišče focolare (del fabbro), fucina
kovaška stiskalnica fucinatrice
kovaška torba ferriera
kovaško kladivo maglio; mazza
kovaško stiskalo presella
pren. sopsti kakor kovaški meh sbuffare, soffiare come un mantice