Franja

Zadetki iskanja

  • Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

    1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

    2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.
  • vigor -ōris, m (vigēre) življenjska moč (sila), življenjska svežina (svežost), živahnost, življenje, živost, iskrost, moč, močnost, čvrstost, čilost, krepkost, vitalnost, energija, energičnost, temperament, temperamentnost, žar, ogenj, krepkovoljnost, odločnost, stanovitnost: Cu., Ph., Sen. ph., Plin. iun., Iust. idr., nec tarda senectus mutat … vigorem V., si vigor iuventae inest L., vigor in vultu L., igneus est ollis vigor … seminibus V., vigor ingenii O., mentis Q., animi L., O., Col., Lact., animi corporisque Plin., Gell., patrius H. podedovana iskrost, vini Plin. močnost, gemmae Plin. blesk, margaritarum Plin. blesk, aetherius vigor Amm. (o meteorju) sijaj, svetloba; vigor censorius ali publicus ali iustitiae Amm. moč cenzorstva, države, pravičnosti (pravice); v pl.: Sil., animorum vigores Vitr., vigores quidam mentium Gell.
  • vivacity [vivǽsiti] samostalnik
    živahnost, živost, razigranost
    figurativno življenje, ogenj, moč, energija; duhovita opazka, domislek
  • vomit2 [vɔ́mit] neprehodni glagol
    bljuvati, bruhati; (o vulkanu) bruhati lavo, ogenj; biti izbruhan; privreti iz
    prehodni glagol
    (= vomit up) (iz)bljuvati (jed); (iz)bruhati, izmeta(va)ti; pripraviti k bruhanju (bljuvanju) (koga)

    he is vomiting blood kri bljuva
    he vomited everything he had eaten izbljuval je vse, kar je (bil) pojedel
    factory chimneys vomit smoke tovarniški dimniki bruhajo dim
  • vrùćac -ćca m
    1. mesto, kjer potok, reka, jezero ne zamrzne
    2. ekspr. ogenj, žar: ništa gore nego kad u čovjeku proradi vrućac
  • vrùćica ž
    1. med. vročica, vročina: govoriti u -i
    2. ogenj: vrućica puberteta
    3. dial. topli vrelec
  • warmth [wɔ:mɵ] samostalnik
    toplota
    figurativno toplina, prisrčnost; ogenj, vnema, navdušenost; razburjenost, razdraženost, jeza
  • žâr m, mest. na žáru
    1. žerjavica: peći na -u
    2. navdušenje, zanos: pričati nešto sa -om
    3. ogenj: žar mladosti, ljubavi
    4. gorečnost
  • žèrāvka ž
    1. žerjavica, ogorek, perina
    2. ogenj: negda, negda ove oči -e su žive bile; u žeravci
    3. koprivna dlačica: u -ama se nalazi mravlja kiselina
  • ва́тра ж., grmáda -e ž., krés -a m., ognjíšče -a s., ôgenj ôgnja m.
  • вого́нь -гню́ ч., ôgenj ôgnja m.
  • обстрел m obstreljevanje, ogenj;
    брать (взять) под обстрел ostro kritizirati
  • обстрелянный navajen na streljanje, boj, ogenj;
    обстрелянная птица prekaljen, preizkušen človek
  • огонь m ogenj; plamen, svetloba; (voj.) streljanje; (pren.) blesk (v očeh);
    из огня да в полымя z dežja pod kap;
    пройти о. и воду (и медные трубы) marsikaj skusiti v življenju, imeti zamotano, ne neoporečno življenje za seboj
  • пожар m požar; ogenj;
    бежать как на пожар hiteti, dvizati se;
    не на пожар (lj.) saj ne gori voda
  • притушить ugasiti; (s privitjem) zmanjšati svetlobo, ogenj
  • Abwehrfeuer, das, Heerwesen, Militär obrambni ogenj, streljanje
  • ack-ack [ǽkǽk] samostalnik
    protiletalski ogenj; protiletalski top
  • àdar -a m, rod. mn. ȁdārā (hebr.)
    1. šesti mesec civilnega ali dvanajsti cerkvenega leta pri Židih
    2. sveti ogenj pri Irancih
  • ahumada ženski spol pomorstvo signalni ogenj na obali