Franja

tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

tirar a la calle (fig) zapraviti
tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
tirar piedras (a) metati kamenje (na)
tirarla de rico bogatega se delati
tirar tiros streljati
me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
eso no me tira to mi ne gre do živega
tirar besos metati poljubčke
tirar cupias kopirati
tirar el cordrón potegniti za vrvico
tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
tirar los guantes sleči rokavice
tirar largo (fig) iti predaleč
tirar mal slabo meriti
a todo tirar (fig) kvečjemu
ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
¡tirar! potegni! (napis na vratih)
tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
tirar al monte (fig) imeti domotožje
tirar a la pistola s pištolo streljati
tirando a pobre reven, revne zunanjosti
tirar a verde vleči na zeleno (barva)
tira a viejo star je videti
tirar con bala ostro streljati
tirar sin bala slepo streljati
tirar del carro voz vleči
tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
tirar por alto kvišku zagnati
tirar por un camino zaviti po poti
tirarse zagnati se, planiti (a na)
tirarse una plancha blamirati se
tirarse al agua v vodo skočiti
tirarse de la ventana skozi okno skočiti

toss away prehodni glagol
odvreči, proč vreči, proč zagnati

toss off prehodni glagol
odvreči; hitro, v dušku izpiti; hitro opraviti posel, hitro napraviti, iz rokava stresti

to toss off champagne na dušek izpiti šampanjec

trash¹ [træš]

1. samostalnik
ničvredno blago, škart, izvržek, izmeček, odpadki, smeti; okleščki, dračje
literature slabo književno delo (brez vrednosti), plaža, kič; prazne besede, čvekanje; bedarija, neumnost, budalost, prazne marnje; sodrga, svojat; podlež, ničvrednež; pridanič

trash can vedro za odpadke, smetnjak
trash dump ameriško odlagališče
trash ice koščki ledu, pomešani z vodo
white trash ameriško revni belci v južnih državah ZDA
to talk trash govoriti budalosti, nesmisel
he writes trash kar on piše, nima nobene vrednosti

2. prehodni glagol
oklestiti (drevje), obstriei; odložiti, odvreči (zlasti karte)

wegwerfen^* vreči stran/proč; figurativ odvreči

whip off prehodni glagol & neprehodni glagol
odgnati; odvreči (oblačilo)
sleng zvrniti vase (pijačo)

відки́нути -ну док., odvréči -vŕžem dov., odmetáti -méčem dov., zavréči -vŕžem dov.

кидать, кинуть metati, vreči proč, odvreči, (za)lučati; opuščati, (o)pustiti;
к. жребий žrebati, vreči žreb;
к. кровь puščati kri;
к. работу pustiti delo;
меня кидает в дрожь zona me obhaja;

отбрасывать, отбросить odmeta(va)ti, odvreči, proč metati; (pren.) zavračati, zavrniti; (voj.) odbi(ja)ti, odpravljati;
о. тень metati senco

отринуть (ZAST.) odvreči

скидывать, скинуть² dol metati, dol vreči; odvreči, znebiti se;
с. с себя одежду sleči obleko;
с. с цены popustiti pri ceni, zniž(ev)ati ceno

abblättern

1. transitiv Geld: odšteti, našteti

2. intransitiv Pflanze: izgubiti/odvreči listje; Farbe, Putz: luščiti se, odpadati

calve [ka:v] neprehodni glagol & prehodni glagol
oteliti se; odvreči kose ledu (ledenik)

délester [delɛste] verbe transitif, aéronautique, marine odvreči balast (un ballon, un bateau iz balona, z ladje); familier odvzeti breme, (ironično) olajšati, oslepariti, okrasti

on l'a délesté de son portefeuille olajšali so ga za listnico
se délester razbremeniti se

entnadeln sich odvreči/izgubiti iglice

ìsprtiti -īm odvreči breme, sneti: on isprti torbu i istrese sve jelo iz nje

rē-iectō -āre (intens. k rēicere)

1. nazaj vreči (metati), odbi(ja)ti: voces ad sidera mundi (o gorah) Lucr., spumea late cautibus obiectis caerula Sil.

2. zopet odvreči, zopet izpustiti: praedam (o volku) Sil.

scrap¹ [skræp]

1. samostalnik
ostanek, drobec, košček; odlomek, fragment, del napisanega besedila, izvleček; izrezek (iz časopisa), izrezana slika; konček, odpadek
množina (kovinski) odpadki, izmeček, staro železo; ostanki, črepinje
(večinoma množina) ocvirki

not a scrap niti trohice (mrvice) ne
scrap of paper figurativno kos papirja, obljuba, na katero se ne moremo zanašati

2. pridevnik
odpaden; sestavljen iz ostankov

3. prehodni glagol
odvreči kot neuporabno med staro železo, zavreči

unballast [ʌnbǽləst] prehodni glagol
navtika odvreči balast z ladje, osvoboditi (ladjo) balasta

unyoke [ʌnjóuk] prehodni glagol
sneti jarem, izpreči (vole, konje)
neprehodni glagol
odvreči jarem (tudi figurativno)
izpreči, nehati delati