Franja

odàgnuti òdagnēm dial. odstaviti: odagnuti čašu poslije pijenja

òdbiti ȍdbijēm
I.
1. odbiti: odbiti parče od kamena; odbiti loptu, udarac
2. odkloniti: odbiti ponudu, pomoć, prosioca, darove, poziv
3. zavrniti: odbiti stoku
4. odvrniti, speljati drugam: odbiti vodu, rijeku, trgovinu
5. odstaviti: odbiti tele, dijete od sise
6. odšteti: odbiti šest od dvadeset
7. odtegniti, odbiti: odbiti od plate, od svote, od cijene
8. pripisati: ova mu se greška može odbiti na račun mladosti, na neiskustvo
9. prevaliti: odbiti krivicu na drugoga prevaliti krivdo na drugega
10. odmakniti se, stopiti: odbij lijevo, desno, natrag
II. odbiti se
1. odbiti se: odbiti se od zida; zraci se odbili od zrcala
2. upreti se: nešto mi se jelo odbilo
3. oditi po svetu: odbiti se od kuče
4. odriniti: odbiti se od obale

odòjiti òdojīm
1. podojiti: odojiti dijete, dete
2. oddojiti, odstaviti: odojeni jaganjci
3. zrediti: uzmi ovo dijete i odoj mi ga, a ja ću ti platiti

odújmiti òdūjmīm odstaviti: odujmiti čašu od usta

privar oropati, odvzeti, odtegniti; odstaviti; prepovedati; omamiti, opiti; uživati naklonjenost; imeti vpliv (ugled); igrati važno vlogo

privar de la libertad oropati svobode
privar de los sentidos omamiti
la caballerosidad que priva en los españoles viteštvo, ki odlikuje Špance
privarse odtegniti si, pritrgati si, ne si privoščiti, vzdržati se česa, odreči se; postati omamljen ali nezavesten
privarse de un placer odreči se užitku
no privarse de nada vsega si privoščiti, ničemur se ne odreči

put off

1. prehodni glagol
odložiti, odstaviti, postaviti stran; znebiti se, odložiti (sestanek, obleko), sleči, sezuti se; odpraviti koga (with ; npr. z izgovori)
potolažiti; ovirati, odvrniti koga (from od česa)
odsvetovati
pogovorno spraviti koga iz koncepta; odbijati (her face puts me off njen obraz me odbija)
zapreti (plin), ugasniti (luč, radio)

2. neprehodni glagol
kreniti, oditi (to put off on a long journey kreniti na dolgo pot)
navtika odpluti

to put s.th. off (up)on s.o. natvesti komu kaj

remercier [rəmɛrsje] verbe transitif zahvaliti se (quelqu'un de quelque chose komu za kaj); vljudno odkloniti; odsloviti, odpustiti, odstaviti

remercier par lettre, verbalement; par un cadeau zahvaliti se pismeno, ustno, z darilom
je vous remercie d'être venu zahvaljujem se vam, da ste prišli
je vous remercie pour votre cadeau, envoi zahvaljujem se vam za vaše darilo, vašo pošiljko
il a remercié son secrétaire odslovil, odpustil je (iz službe) svojega tajnika
je vous remercie hvala (, ne)!

remover [-ue-] odstraniti, oddaljiti, odstaviti; premešati; razburiti, razburkati

remover los humores (fig) spraviti iz mira
remover de izriniti iz
remover obstáculos odstraniti zapreke
remover el sello uradno odpečatiti

renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

se renvoyer obmetavati se
se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
renvoyer le son odbiti zvok
se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami

révoquer [revɔke] verbe transitif preklicati, razveljaviti; odstaviti (uradnika)

révoquer un contrat, son testament razveljaviti pogodbo, svoj testament
révoquer en doute dvomiti (quelque chose o čem)

rimuōvere^*

A) v. tr. (pres. rimuōvo)

1. odmakniti, odmikati; pren. odvrniti, odvračati:
rimuovere qcn. da un proposito odvrniti koga od namere

2. odstaviti, odstavljati

3. psihol. potlačiti

B) ➞ rimuōversi v. rifl. (pres. mi rimuōvo) odvrniti, odvračati se

silurare v. tr. (pres. siluro)

1. navt., voj. torpedirati

2. pren. odstaviti, odstavljati

3. pren. torpedirati; preprečiti, onemogočiti; zavrniti, zavračati:
silurare una proposta di legge zavrniti zakonski predlog

skȉnuti skȉnem
I.
1. sneti: skinuti sešir s glave; skinuti pušku s klina; skinuti teret, breme; skinuti vrata iz šarnira; skinuti krinku, masku
2. sleči: skinuti kaput, odijelo, crninu; skinuti uniformu izstopiti iz vojaške službe; skinuti mantiju sleči kuto, zapustiti duhovski stan
3. posneti: skinuti kajmak, vrhnje, pavlaku s mlijeka
4. odstaviti: skinuti neko pitanje s dnevnoga reda
5. odstraniti: skinuti mrlju s odijela, dugme s kaputa, koru sa stabla
6. razveljaviti: skinuti zabranu, kaznu
7. odvreči: skinuti brigu s vrata
8. odkloniti: skinuti odgovornost za zločin
9. odmakniti: skinuti pogled s koga; nije skinula očiju s njega
10. izbrisati: skinuti s knjige računa, s budžeta
11. izložiti: skinite me, molim, pred kazalištem
12. pozabiti: skinuti nekoga, nešto s uma
13. skinuti kome glavu obglaviti koga
II. skinuti se
1. izstopiti: skinuti se s voza, s vlaka, s kola
2. sestopiti: skinuti se s konja
3. sleči se
4. odvaliti se: skide mi se teret s leđa

slattare v. tr. (pres. slatto) (svezzare) odstaviti, odstavljati (dojenčka)

spodestare v. tr. (pres. spodēsto) odstaviti, odstavljati

spoppare v. tr. (pres. spoppo) (slattare) odstaviti (dojenčka)

supersede [sju:pəsí:d] prehodni glagol
izpodriniti; odpustiti, odstaviti, odstraniti; ukiniti; nadomestiti, zamenjati, stopiti na mesto (kake osebe), naslediti

new methods supersede old ones nove metode izpodrivajo stare, stopajo na mesto starih
to be superseded by biti zamenjan z

svezzare

A) v. tr. (pres. svezzo)

1. odvaditi, odvajati:
svezzare qcn. dal bere odvaditi koga pitja

2. odstaviti (dojenčka)

B) ➞ svezzarsi v. rifl. (pres. mi svezzo) odvaditi, odvajati se

svȑgnuti svȑgnēm oni svȑgnu, svȑgni, svȑgnuh svȑgnū in svȑgoh svȑže, svȑgao svȑgla
1. vreči, pahniti: svrgnuti kralja s prijestola, s prestola
2. odstaviti: svrgnuti činovnika
3. svrgnuti s uma pozabiti

uklòniti ùklonīm
I.
1. pospraviti: ukloniti što sa stola
2. odstraniti: ukloniti zapreku s puta
3. odpraviti: ukloniti nepoznatu iz jednadžbe
4. odstaviti: ukloniti koga sa dužnosti
II. ukloniti se
1. odstraniti se
2. umakniti se, izogniti se: ukloniti se kome s puta