Franja

luna ženski spol luna, mesec; mesečina; ogledalo, brušeno steklo (očala); mesečnost; muha(vost)

luna creciente prvi lunin krajec
luna menguante zadnji krajec
luna llena polna luna
luna de miel medeni tedni
luna nueva ščip
armario de luna zrcalna omara
claro de luna lunin svit, mesečina
media luna polmesec; islam; turška država; Am rogljiček
mirar la luna zijati
dejar a uno a la luna de Valencia koga v njegovih pričakovanjih prevarati
quedarse a la luna de Valencia biti prevaran v svojem pričakovanju
dormir a la luna prenočiti pod milim nebom
estar de buena (mala) luna biti dobre (slabe) volje
pedir la luna nekaj nemogočega zahtevati
vir (estar) en la luna biti odsoten s svojimi mislimi
lunas pl lunine spremembe
tener lunas mesečen biti
tener sus lunas imeti čudne domisleke

manūmissiō, ōnis, f. (manūmittere)

1. odpust(itev), izpust(itev) sužnja izpod svoje oblasti, osvoboditev sužnja: Ci., Val. Max. Manumissio je bila ali iusta ac legitima prava in zakonita ali iniusta, non iusta neprava. Prva je bila trojna:
a) po cenzusu, če je dal gospodar vpisati sužnja kot državljana (civis) v cenzorske zapiske in ga potrditi v lustru;
b) slovesno na forumu pred kakim predstavnikom oblasti (pretorjem idr.) per vindictam (pri čemer je dobil suženj udarec po glavi s paličico [vindicta], pozneje rahel udarec z roko po licu);
c) po oporoki. Druga se je izvajala na pet načinov:
a) inter amicos, če je gospodar razglasil sužnja za svobodnega v navzočnosti petih prič;
b) če je bil suženj odsoten, per epistulam, tj. s pismom sužnju, ki ga je podpisalo pet prič;
c) tako da je gospodar povabil sužnja na obed;
d) adoptione, s posinovljenjem, pri katerem je moral domači gospodar ali kdo drug, ki je sužnja posinovil, jasno izreči svojo voljo;
e) na sužnjevi ali gospodarjevi smrtni postelji: Ci., Sen. ph., Plin. iun., G., Ulp. idr. Icti.

2. metaf. odpustitev (oprostitev) kazni, odpuščanje: Sen. ph.

menda

1. (baje)
menda je (bolan/odsoten) er soll (krank/ abwesend sein)

2. (najbrž) wohl

3. (pač, seveda) wohl, ja

4.
menda!/menda ja! (seveda!) was denn sonst!, freilich!

5.
menda ja ne! sag bloß nicht!, Nicht doch!

motivo m

1. razlog, vzrok:
è assente per motivi di salute odsoten je iz zdravstvenih razlogov
per questo motivo zato
motivo per cui zaradi česar
senza motivo nerazumljivo, brez pravega razloga
dar motivo povzročiti, sprožiti

2. glasba motiv:
motivo conduttore vodilni motiv

3. umet. motiv

nèopravíčen non justifié, injustifié, non excusé

neopravičen izostanek absence ženski spol injustifiée (ali non excusée)
neopravičeno odsoten absent sans (avoir fourni d') excuses

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

poglèd (-éda) m

1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama

4. esame

5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista

7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo

pozábljen forgotten; lost ali sunk in oblivion; out of mind

dolgo odsoten, kmalu pozábljen long gone, soon forgotten
kar je bilo, naj bo pozábljeno! (figurativno) let sleeping dogs lie!
biti pozábljen to be lost in obscurity

služben|i (-a, -o) dienstlich, Dienst- (nalog der Dienstauftrag, položaj die Dienststellung, prostor der Dienstraum, vod die Dienstleitung, tajnost das Dienstgeheimnis, čepica die Dienstmütze, izkaznica der Dienstausweis, navodila die Dienstanweisung, obleka die Dienstkleidung, področje der Dienstbereich, potovanje die Dienstreise, die Dienstfahrt, razmerje das Dienstverhältnis, stanovanje die Dienstwohnung, vozilo der Dienstwagen, das Dienstfahrzeug)
službeno odsoten dienstlich verhindert

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma

suffisant, e [-zɑ̃, t] adjectif zadosten; zadovoljiv; figuré, péjoratif domišljav, ošaben, aroganten

il a des ressources suffisantes pour vivre ima dovolj sredstev za življenje
c'est plus que suffisant, amplement suffisant, bien suffisant to je večkot dovolj
c'est suffisant pour qu'il se mette en colère to je (že) dovolj, da se (on) razjezi
faire le suffisant delati se važnega
s'absenter sans une raison suffisante biti odsoten brez zadostnega razloga
obtenir des résultats suffisants doseči zadostne, zadovoljive rezultate

too [tu:] prislov
preveč, odveč, pre-
pogovorno zelo, skrajno; tudi, prav tako, poleg tega

too difficult pretežaven
too hot prevroč
too much preveč
he, too, is away tudi on je odsoten
quite too skrajno
none too pleasant še malo ne (nikakor ne) zabaven
too good to be true prelepo, da bi bilo resnično
too much (of a good thing) preveč (dobrega)
I am only too glad meni je le zelo drágo
it's not too easy to ni tako lahkó
this goes too far to gre predaleč
I mean to do it too to nameravam tudi napraviti

že déjà; dés, depuis

že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin!

ἄπ-ειμι¹ [εἰμί; inf. ἀπεῖναι, ep. cj. praes. ἀπέῃσι, impf. ἀπέην, 3. pl. ἄπεσαν, fut. ἀπέσσομαι in ἀπεσσεῖται] nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ἀπό) τινος daleč sem od, nimam; λόγου ne udeležujem se govora; οἵ τ' ὄντες, οἵ τ' ἀπόντες navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, τὰς οὔσας … καὶ τὰς ἀπούσας ἐλπίδας vse skupaj.

ἀπ-ενιαυτίζω sem eno leto odsoten, bivam eno leto v tujini.

ἀπο-γίγνομαι, ion. -γίνομαι 1. a) poginem, umrjem, odidem; b) NT τινί odmrjem čemu, opustim kaj. 2. sem odsoten, nisem navzoč, ne sodelujem pri čem τινός.

ἀπ-οίχομαι d. m. 1. ep. sem odsoten, oddaljen; zapuščam, izogibljem se τινός. 2. ion. poet. odhajam, odpotujem, umikam se, odhitevam, sem mrtev.

ἀποστατέω (ἀπο-στάτης) 1. stojim daleč proč, sem odsoten, razlikujem se, ne zlagam se ἑκάς, τινός. 2. odpadam, ločim se od koga τινός.

ἀφ-ημερεύω sem en dan (po dnevi) odsoten.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.