Franja

durchschweißen razvariti, odvariti; odpreti (z varjenjem)

écailler [ekaje] verbe transitif odstraniti luske, odluščiti; odpreti (ostrigo); pokriti z okraski v obliki lusk (un dôme kupolo)

s'écailler (od)luščiti se

effondere^* v. tr. knjižno (pres. effondo)

1. izliti, razliti

2. odpreti, odpirati; dati duška:
effondere l'animo odpreti srce
effondere il proprio dolore dati duška svoji žalosti

einrichten opremiti, opremljati, sich einrichten opremiti si stanovanje; eine Schule, Institution: ustanoviti, ustanavljati, odpreti, odpirati; (gestalten) urediti, für die Bühne: prirediti; die Geschwindigkeit nach etwas: prilagoditi (čemu); Medizin einen Knochenbruch: uravnati, naravnati; Heerwesen, Militär Geschütze: naravnati; sich einrichten prilagoditi se; sich einrichten auf pripraviti se na; sich (häuslich) einrichten vgnezditi se

épanouir [epanuir] verbe transitif odpreti (cvet); razviti; razprostreti; figuré razvedriti (obraz); razjasniti

s'épanouir razcveteti se; razširiti se; razviti se; zažareti
la plante a épanoui ses fleurs rastlina je odprla svoje cvetove
le paon épanouit sa queue pav razgrne, razprostre svoj rep
s'épanouir de joie (za)žareti od veselja

erigere^*

A) v. tr. (pres. erigo)

1. postaviti, postavljati:
erigere un monumento postaviti spomenik

2. pren. osnovati, odpreti, odpirati:
erigere una scuola odpreti šolo

3. povzdigniti:
la città fu eretta a ducato mesto so povzdignili v vojvodstvo

B) ➞ erigersi v. rifl. (pres. mi erigo) delati se, postaviti se, razglasiti se:
erigersi a giudice postaviti se za sodnika

eröffnen odpreti (sich se), otvoriti, (mitteilen) povedati, razkriti; einen Konkurs, das Feuer: začeti (s); ein Verfahren: Recht uvesti

erschließen^* odpirati, odpreti (sich se); Grundstücke, Archive: narediti dostopno/uporabno, urejati; neue Einnahmequellen, Märkte: odpreti si, Märkte: osvajati, pridobiti, prodirati/prodreti na trg(e); verkehrsmäßig: ustvariti povezave; ([schlußfolgern] schlussfolgern) dobiti s sklepanjem, ugotavljati

escalar popeti se (po lestvi), preplezati; doseči (visok položaj); odpreti (zatvornico); stopnjevati

exsolvō (exolvō) -ere -solvī -solūtum (decomp.)

I.

1. odvezati, razvezati, odpreti: restim, cistulam Pl., nexūs Lucr., glaciem Lucr. raztopiti, venas T. ali bracchia ferro T. odpreti, prerezati si žile, alvus exsoluta T. odprto telo, driska, exsolvere amictūs Stat.

2. pren.
a) razvozlati, razmotati, (raz)rešiti, odpraviti, pregnati: nodum huius erroris L. vozel te negotovosti (raz)rešiti, exsoluti plerique legis nexus T., vinclis exsolutis T.; exsoluisse (= exsolvisse) famem O., exsolvere metūs Lucan., pudorem Stat., obsidium T. ukiniti, končati.
b) razložiti, razjasniti: exsolvere nobis, quare … Lucr.

— II.

1. rešiti (reševati) česa: iube sis me exsolvi cito Pl., vinculis exolutus Suet., exsolvere sese omnibus e nervis Lucr., paulatim exsolvit se corpore V., exsolutum a latere pugionem reddebat T.; pren. (z abl.): česa oprostiti, rešiti, osvoboditi: illas errore et te simul suspicione exsolves Ter., exsolvere se occupationibus Ci., facile me vituperatione exsolveritis Ci., artis religionum animum nodis exsolvere Lucr., exsoluti religione animi L., exsolvere plebem aere alieno L., nexos L. epit., me exsolvite curis V., exsolvere se voto Petr., Iturium poenā exsolvere, custode exsolutus T., aliquem sollicitudine Plin. iun.

2.
a) poslovno plačati, izplačati, poplačati: pretium Pl., nomina mea Ci. ep., stipendium praeteritum L., ali stipendia pluribus retro debita Lamp. zaostalo mezdo, mercedem decurioni, legata, domuum et insularum pretia T., aes alienum PLin. iun., dotem uxori Aur.
b) pren. (kaj dolžnega, obljubljenega) dopolniti, izpolniti: vota Pl., nec exsolvit id, quod promiserat Ci., exsolvere recte factis gratiam L. ali grates T., fidem L., Plin. iun. besedo držati, ius iurandum L., praemia poenasque L. razdeliti (razdeljevati), poenas morte T. s smrtjo plačati, poenas male consultorum Vell. kazen trpeti, culpam T. izbrisati, poravnati, beneficia T. (po)vrniti, promissum suum T.

franquear oprostiti, osvoboditi, izvzeti (de od); odobriti; odpreti; frankirati

franquear la puerta, franquear la entrada stopiti (vdreti) v hišo
franquear las cartas frankirati pisma
franquear el paso komu prosto pot dati
sin franquear nefrankiran
franquearse odpluti; odkrito se izraziti o
franquearse con un amigo prijatelju svoje srce odkriti
carta insuficientemente franqueada nezadostno frankirano pismo

free³ [fri:] prehodni glagol (of, from)
rešiti, oprostiti, osvoboditi; izločiti; odpreti (pot)

freigeben^*

1. dati svobodo (komu), osvoboditi (koga); (Urlaub geben) dati prosto, dati dopust

2. einen Weg, eine Straße, eine Öffnung: odpreti, odkriti, sprostiti, sproščati, narediti prostor; offiziell: otvoriti, (genehmigen) dati dovoljenje za uporabo, ukiniti kontrolo nad; (weichen) umakniti se

3. figurativ prepustiti, izročiti na milost in nemilost

4. freigegeben werden sproščati se

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

herunterdrehen zapreti, reducirati; Autofenster: odpreti

herunterkurbeln spustiti; das Fenster: odpreti

impiantare v. tr. (pres. impianto)

1. napeljati, inštalirati; postaviti; namestiti

2. ustanoviti, osnovati:
impiantare una ditta ustanoviti podjetje

3. opremiti, opremljati:
impiantare una casa opremiti hišo

4. odpreti, odpirati:
impiantare una discussione odpreti razpravo

5. zasaditi (drevesa)

inaugurá -éz vt. (slovesno) odpreti

inaugurare v. tr. (pres. inauguro)

1. odpreti, otvoriti, otvarjati

2. pren. začeti, začenjati; uvesti, uvajati

inaugurer [inogüre] verbe transitif slovesno otvoriti, odpreti, odkriti (spomenik); figuré uvesti

inaugurer une statue odkriti kip
inaugurer l'exposition agricole, une nouvelle école slovesno otvoriti poljedelsko razstavo, novo šolo