Franja

privazione f

1. odvzem, odvzemanje; oropanje:
la privazione di ogni diritto odvzem vseh pravic

2. odpoved, odpovedovanje, odrekanje; žrtev; pomanjkanje:
vita piena di privazioni življenje, polno odrekanja, pomanjkanja

recantation [ri:kæntéišən] samostalnik
(javen) preklic, odpoved, zatajitev

to make a public recantation javno preklicati

receptus² -ūs, m (recipere)

1. act.
a) potèg, potegovánje, potezanje nazaj, vlečenje, vleka, pritegovanje česa k sebi (nase): spiritūs Q.
b) umik, preklic, oporeka: nimis pertinacis sententiae L.

2. (refl.) pomikanje, umikanje (nazaj)
a) kot voj. t.t. „povratni pohod“, povratek, umik(anje): expeditum receptum habent ad suos C., signum receptui dare L. ali receptui canere C. idr. dati trobiti k umiku; pesn.: iussos canere receptus O.; impers.: si receptui cecinisset L. ko bi se bilo trobilo k umiku; pren.: revocante et receptui canente senatu Ci., canere receptui a miseriis? Ci. odvrniti se od … , odvrniti duha od … , cane, Musa, receptūs O. (od)trobi k umiku = nehaj, pusti.
b) odstòp, odstópanje od česa, odpoved, odpovedovanje čemu, opustitev, opuščanje česa: non tutissimus a malis consiliis receptus L., eo processuras (sc. civitates) unde receptum ad paenitendum non haberent L.
c) zatekanje, pribežanje, iskanje zavetja (zatočišča): receptus ad Caesaris gratiam atque amicitiam C., receptus tutus ad expertam clementiam L.

recēsso m

1. umik, odstop

2. odročen kraj; kotiček, skrivališče (tudi pren.):
celare qcs. nei recessi dell'anima kaj skrivati v kotičkih duše

3. pravo odstop; odpoved:
recesso da un contratto odpoved pogodbe
recesso da un processo odstop od tožbe; izstop (iz mednarodne organizacije)

4. med. začasno izboljšanje, remisija

renoncement [rənɔ̃smɑ̃] masculin odpoved, odreka; opustitev

renoncement à soimême samoodpoved
renoncement à un projet opustitev načrta
renoncement à une succession odpoved dediščini
renoncement à la joie odpoved veselju

renonciation [rənɔ̃sjasjɔ̃] féminin odpoved, odreka

renonciation à un projet odpoved načrtu, opustitev načrta
renonciation au trône odpoved prestolu

renouncement [rináunsmənt] samostalnik
odpoved (čemu), odreka; zatajitev (samega sebe)

renuncia ženski spol odpoved, odreka

hacer renuncia a odpovedati se, odreči se čemu
presentar su renuncia odreči se (službi)

renunciation [rinʌnsiéišən] samostalnik
odpoved (of čemu)
odreka; samoodpoved, zatajitev samega sebe; nepriznavanje, odklanjanje, spodbijanje; odpoved (pogodbe, prijateljstva); dokument, s katerim se čemu odrečemo; pismena odpovedna izjava

renunţáre -ări f odpovedovanje, odrekanje, odpoved

renūntiātiō -ōnis, f (renūntiāre)

1. razglas, oglas, razglasitev, objava, naznanilo, naznanitev, poročilo: abs.: Icti., quorum renuntiatio legibus illorum litteris publicis mandata est Ci., cognoscite renuntiationem ex litteris publicis Ci.; s subjektnim gen.: animadvertere tuo rogatu conatus est renuntiationemque eius quae erat in publicas litteras relata illorum legibus tolli iusserat Ci.; z objektnim gen.: nihil quod [supplicatio magistratuum] renuntiatio suffragiorum expectetur Ci., nam comitia consulum obibat ipse: tantum ex renuntiatione eorum (sc. consulum) voluptatis quantum prius ex destinatione capiebat Plin. iun.; occ.: non eundem esse ordinem dignitatis et renuntiationis, propterea quod renuntiatio gradus habeat Ci. razglasitev (izvoljenih oblastnikov po volitvah).

2. odpoved, preklic: Icti., Eccl.

répudiation [repüdjasjɔ̃] féminin odslovitev žene, ločitev zakona, repudiacija; zavrnitev, odklonitev; odpoved (de quelque chose čemu)

répudiation d'une succession zavrnitev dediščine

repudium -iī, n (repudiāre; iz re in pēs ali re in pudet; prim. pēs in pudēre) odstop, odstopitev, odstopanje od česa, odpoved čemu, česa, opustitev, zavržba česa, occ. razveza zaroke, ločitev zakona, odslovitev zakonskega partnerja, razporoka (s formulo: res tuas tibi habeto): Icti., post dictum repudium adhuc infensus T. ko je bila izrečena ločitev (zakona), alicui repudium remittere Pl., Luc., L. epit., Sen. rh., Suet. ali alicui repudium renuntiare Pl., Ter. ali alicui repudium mittere Paul. odpovedati (razdreti) zaroko ali zakon, poslati razvezno pismo (ločitveni list), repudium scribere Ter. pis(me)no naznaniti ločitev, Olympiada repudio dimittere Iust. ločiti se od Olimpiade, repudium inter uxorem et virum intercessit Val. Max.

Opomba: Repudium je ločitev, ki jo zahteva samo mož, divortium „razhod“ pa je rezultat dogovora obeh zaročencev ali poročencev.

resignation [rezignéišən] samostalnik
odpoved, odreka(nje); odpoved službe (položaja), ostavka, demisija, odstop; poslovilni obisk, slovo
figurativno vdanost v usodo; skrušenost, ravnodušje

to give (to send) in one's resignation dati ostavko, odstopiti

résignation [rezinjasjɔ̃] féminin, juridique odpoved (službi, položaju); figuré ravnodušje, vdanost v usodo, skrušenost, resignacija

avec résignation resignirano, skrušeno
endurer, subir la douleur avec résignation resignirano prenašati, pretrpeti bolečino

résiliation [reziljasjɔ̃] féminin odpoved, razveljavitev (d'un contrat pogodbe, d'un marché kupčije, d'une vente prodaje)

rezignácija ž resignacija, odpoved

rinuncia, rinunzia f (pl. -ce)

1. odpoved:
rinunce pl. žrtev, pomanjkanje, odrekanje

2. pravo odpoved:
rinuncia all'eredità odpoved dedovanju

ripudio m (pl. -di)

1. zatajitev; zavrnitev, zavračanje

2. odslovitev (žene)

3. pravo odpoved, odpovedovanje:
ripudio dell'eredità odpoved dediščini

rupture [rüptür] féminin zlom, prelom, prekinitev, razdvojitev, razdor; razbitje, pretrganje; odpoved, razveljavitev

rupture d'une digue prelom, razbitje jeza, nasipa
rupture d'une veine pretrg žile dovodnice
rupture d'un contrat, d'un mariage razveljavitev pogodbe, poroke (zakona)
rupture des relations diplomatiques, économiques prekinitev diplomatskih, gospodarskih stikov
rupture entre le passé et le présent prelom med preteklostjo in sedanjostjo
ils en sont venus à une rupture prišlo je do preloma med njimi (njima)
rupture d'équi libre izguba ravnotežja
rupture d'essieu zlom osi
lentative féminin de rupture (militaire) poskus prodora