Franja

keep up

1. prehodni glagol
nadaljevati s čim, vztrajati, ne odnehati

2. neprehodni glagol
ne kloniti, ne izgubiti poguma, ne popustiti; ostati buden

to keep up one's spirit bodriti, ne kloniti
to keep up to the mark redno koga obveščati
to keep up appearances varovati videz
to keep up with s.o. ne zaostajati za kom
ameriško to keep up with the Joneses živeti prek razmer, posnemati bogatejše
keep it up! ne odnehaj, vztrajaj!
ameriško to keep up with ostati na tekočem, stalno se zanimati za

obstiner, s' [-ne] ostati trdovraten, trdovratno vztrajati pri, ne odnehati; upirati se

obstiner au silence, dans son opinion trdovratno molčati, vztrajati pri svojem mnenju
il s'obstine à tout contrôler lui-même trdovratno hoče vse sam nadzirati

stick out prehodni glagol
pokazati, pomoliti ven, poriniti naprej (prsi)
neprehodni glagol
štrleti, moleti ven (from iz)
ameriško, sleng izkazati se, odlikovati se
pogovorno vzdržati, vztrajati, ne popustiti, ne odnehati; zahtevati (for kaj)

to stick out one's chest izprsiti se
to stick out one's tongue pokazati jezik
to stick out for higher pay vztrajati za višje plačilo
to stick one's neck out sleng riskirati, tvegati
don't stick your neck out too far ne tvegaj preveč!
I couldn't stick it out any longer tega nisem mogel več prenašati

заупрямиться postati trdovraten, trmoglav; ne odnehati

ammainare v. tr. (pres. ammaino) spustiti, spuščati (zastavo, jadro):
ammainare le vele pren. odnehati

bajar znižati, spustiti, povesiti, nagniti, odtegniti; ponižati, ukloniti; sestopiti, peljati se po vodi nizdol; izstopiti; popustiti, pasti (cena); obledeti; pristati (letalo)

bajar la cabeza glavo povesiti; niti črhniti ne
bajar la cuesta sestopiti po pobočju
bajar la mano milejše ravnati
bajar los ojos, bajar la vista povesiti pogled, v tla gledati
bajar las orejas ponižno popustiti, odnehati
bajar el punto a a/c umeriti, brzdati
bajar a la calle iti na ulico
bajar a tierra izkrcati se na kopno
le han bajado las carnes shujšal je
bajarse sestopiti, dol se spustiti, izstopiti; skloniti se; krotiti se, umeriti se, ponižati se

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

causa f

1. vzrok, razlog:
la velocità è la causa principale degli incidenti stradali hitrost je glavni vzrok prometnih nesreč
esser causa di povzročiti, povzročati
causa di forza maggiore pravo višja sila
a causa di, per causa di zaradi:
per causa tua zavoljo, zaradi tebe

2. pravo zadeva:
far causa a qcn. koga tožiti
dar causa vinta pren. popustiti, odnehati
esser parte in causa biti v kaj vpleten, za kaj zainteresiran
parlare con cognizione di causa govoriti dobro poznavajoč stvar
avvocato delle cause perse pren. pravdač, kvazi dohtar

3. stvar:
servire la causa della democrazia boriti se za demokracijo
far causa comune con qcn. skupaj se zavzemati za; solidarizirati se s kom

4. jezik
complemento di causa prislovno določilo vzroka

cesse [sɛs] féminin mir(ovanje), odmor

sans cesse neprestano, neprenehnoma
n'avoir pas de cesse que, n'avoir ni repos ni cesse que (ali: tant que, jusqu'à ce que) ne odnehati, preden ..., vztrajati vse dotlej, da ...
il n'aura pas de cesse qu'il n'obtienne ce qu'il veut ne bo odnehal, dokler ne bo dosegel, kar hoče

chamade [šamad] féminin, vieilli bobnanje v znak, da se oblegana posadka želi vdati

battre la chamade kapitulirati, ponižati se; popustiti, odnehati; figuré močno biti (srce)

chanterelle [šɑ̃tərɛl] féminin

1. lisička (goba)

2. kvinta, najtanjša struna (v godalu); vabnik (ptič)

appuyer sur la chanterelle poudarjati delikatno točko, da bi koga prepričali; ne odnehati
baisser la chanterelle popustiti, prizanati komu premoč
hausser la chanterelle pretiravati, širokoustiti se

gun¹ [gʌn] samostalnik
strelno orožje, puška, top
ameriško pištola, revolver; strel; lovec (kot član lovske družine)

a great (ali big) gun vplivna oseba, velika "živina"
to stand (ali stick) to one's guns držati se svojega prepričanja, ostati zvest, ne odnehati
as sure as a gun čisto gotovo, tako gotovo kakor amen v očenašu
navtika, pogovorno to blow great guns močno pihati, tuliti (veter); besneti, divjati
vulgarno, navtika son of a gun podlež
gun dog pes, ki se ne ustraši strela

impresa f

1. (iniziativa) pobuda, podjetje; dejavnost; posel:
desistere dall'impresa, abbandonare l'impresa pren. odnehati, vdati se
condurre a termine un'impresa izpeljati posel do konca

2. podjetje; dejavnost:
impresa commerciale, industriale trgovsko, industrijsko podjetje
impresa pubblica, privata javno, zasebno podjetje
impresa familiare družinsko podjetje
impresa a scopo di lucro profitno podjetje, profitna organizacija
impresa nazionalizzata nacionalizirano podjetje
impresa di pompe funebri pogrebni zavod
impresa militare voj. vojaška ekspedicija, pohod

3. junaško dejanje:
accingersi, prepararsi a un'impresa pripravljati se na podvig
è un'impresa! to je silno težko, zelo tvegano je!

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

inceptum -ī, n (incipere) začeto delo = početje, podjetje, namera, nakana, naklep: sperant fore, ut filius ab incepto revocetur Ci., di nostra incepta secundent V., id si fecissent, incepta prospera futura N., non modo factum, sed inceptum ullum conatumve … Ci., perstat in incepto O., incepta patrare S., inceptum exsequi Val. Max., nunc ad inceptum redeo S., ab incepto desistere L., incepto desistere V., L., Vell. ali absistere L. odstopiti, odnehati, incepto opus est S. potreben je začetek = treba je začeti.

kònac kónca m
1. nit: život mu visi o -u; udjeti konac u iglu; držati -e u svojoj ruci, u svojim rukama imeti oblast v svojih rokah; pomrsiti komu -e zmešati komu štreno; pričati s konca, s konopca pripovedovati zmedeno, brez reda; sakriti, zaturiti -e prikriti, prikrivati prave namene
2. sukanec: mosur -a
3. vrvica
4. konec: sve mora imati svoj konac; bez kraja i -a; tjerati mak na konac ne odnehati, gnati zadevo do konca; koncem godine na koncu leta

lâcher¹ [Iɑše] verbe transitif izpustiti; zrahljati, popustiti; opustiti, na cedilu pustiti

lâcher un verre spustiti kozarec na tla
lâcher un coup de poing zadati udarec s pestjo
lâcher prise iz rok izpustiti, odnehati
faire lâcher prise komu plen zopet odvzeti
lâcher pied zbežati
lâcher les chiens après quelqu'un, contre quelqu'un naščuvati pse na koga
lâcher la rampe, lâcher la perche (figuré) umreti
lâcher le mot (commerce) reči svojo zadnjo besedo
lâcher sa ceinture d'un cran popustiti si pas za eno zarezo(luknjo)
lâcher le paquet (populaire) priznati
lâcher ses études opustiti študij
ne pas lâcher quelqu'un d'un pas komu vedno za petami biti

lockerlassen^* popustiti; nicht lockerlassen lassen ne popustiti, ne odnehati, figurativ vztrajati pri svojem

mir|ovati (-ujem)

1. promet, proces, stroji, njiva, orožje: ruhen; (stati) srce, stroji, promet, figurativno čas: stillstehen
nikoli ne mirovati roke ipd.: nie ruhen
pustiti/dati, da miruje [ruhenlassen] ruhen lassen

2. (biti pri miru) ruhig sein; (dati mir) Ruhe geben; (ne se premikati) in Ruhe sein/bleiben; stillhalten; leže: [stilliegen] stillliegen; sede: stillsitzen; stoje: stillstehen

3.
ne mirovati, preden/dokler (ne odnehati) nicht eher ruhen, als bis …/nicht ruhen und rasten, bis …/weder ruhen noch rasten wollen, bis … (ne bo prej miroval, dokler ne bo dosegel namena er ruht nicht eher, als bis er sein Ziel erreicht hat; ni miroval, dokler ni realiziral svoje zamisli er ruhte und rastete nicht/er wollte nicht ruhen noch rasten/er wollte weder ruhen noch rasten, bis er seine Idee verwirklicht hatte)

nehánje cessation, ceasing, finishing

brez nehánja incessantly, constantly, perpetually, continuously, without interruption (ali letup)
neháti to stop, to cease, to end, to finish; to leave off; (odnehati) to desist (from)
tu se vse neha! that's the limit!
nehaj že vendar! drop it!
nehal je govoriti he stopped (ali ceased, left off) speaking
nehalo je deževati it (has) stopped raining
nehajmo s tem! let's drop it!, let's drop it, shall we?
kje smo nehali (zadnjič)? where did we leave off?