-
бука f strašilo, bavbav; črnogled, odljuden človek
-
дичать postajati odljuden, divji
-
дичиться (gov.) ogibati se ljudi, biti odljuden
-
chardon [šardɔ̃] masculin, botanique osat
aimable, hérissé comme un chardon odljuden, suróv
bête à manger du chardon neumen ko noč
-
concha ženski spol školjka; ostriga; polževa hišica; želvja črepina, želvovina; luska, luskina; zaliv školjkaste oblike
concha del apuntador (gled) suflerska školjka
concha de perla biserovina
botón de concha gumb iz biserovine
meterse en su concha odljuden biti
tener muchas conchas, tener (gastar) más conchas que un galápago biti zelo zvit in pretkan
-
Gyaros -ī, f (Γύαρος) Gíar(os), nerodoviten in odljuden kikladski otoček; v času cesarjev so tja pošiljali pregnance: CI. EP., V., O., MEL., PLIN. (?), IUV., T. – Soobl. Gyara -ae, f Gíara: PLIN. in Gyara -ōrum, n (τὰ Γύαρα) Gíara (Gíare): IUV.
-
nedružab|en [è] (-na, -no) ungesellig; (odljuden) menschenscheu
-
sociable družaben, priljuden
poco sociable nepriljuden, odljuden
-
solitario samoten; samotarski
pájaro solitario (fam) odljuden človek
vida solitaria samotarsko življenje
solitario m puščavnik, samotarec; velik diamant; pasjansa (igra na karte); rak samotar
hacer solitario(s) polagati pasjanso
-
spigolo m
1. rob, ogel:
spigolo vivo oster rob
2.
spigoli pl. pren. ostrost, robatost, osornost, odljudnost:
essere tutto spigoli biti odljuden, osoren
-
villano neplemiški, meščanski; figurativno kmečki, neotesan; podel, nizkoten; sramoten; villano moški spol vaščan; neplemič; figurativno suruvež; star španski ljudski ples
el villano en su rincón (fig) odljuden človek
villano harto de ajos (fig) kmečki neotesanec, kmetavzar
-
ἄ-μῑκτος 2 (μείγνυμι) 1. nepomešan, čist. 2. sirov, odljuden, negostoljuben, brezljuden, pust. 3. nezdružen, nezdružljiv; νόμιμα: za občevanje z drugimi neprikladne šege.
-
ἀπ-άνθρωπος 2 1. nečloveški, divji; odljuden. 2. brez ljudi.
-
ἀπό-ξενος 2 poet. 1. odljuden, negostoljuben. 2. pregnan, τινός iz česa.
-
ἀ-πρόσμ(ε)ικτος 2 ion. ki ne občuje z drugimi, odljuden, nepriljuden τινί.
-
ἀ-φρήτωρ, ορος, ὁ (φρήτρη) ep. sovražnik svojega rodu, odljuden, nedružen.
-
δυσ-κοινώνητος 2 (κοινωνέω) nedružaben, odljuden, nepriljuden.
-
δύσ-ορμος 2 (ὅρμος) kjer se težko pristane, s slabim pristaniščem, nepristopen, odljuden, pust, negostoljuben.