Franja

Zadetki iskanja

  • tegīle -is, n (tegere) ogrinjalo, ovoj, odeja: nonnulli exiguo tegili tantum modo pubem iniecti Ap.
  • tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

    1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

    2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.
  • tegimentum (starejše tegumentum), sinkop. tēgmentum -ī, n (tegere) pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: palpebrae, quae sunt tegumenta oculorum Ci., tegmentum capitum Sen. ph., tegimenta corporum Sen. ph., tegimenta corporum vel texta vel suta Ci., tegumenta pedum Ap., renonum tegimenta C., tegumenta pecudum Fl. kože, scutis tegimenta (prevleke) detrudere C.; occ. branilo, zaščita, obramba: clipeum, ocreae, lorica, tegumenta corporis L.
  • tegument [tégjumənt] samostalnik
    medicina, zoologija ovoj, odeja, odevalo (zlasti koža, skorja, povrhnjica); integument
  • tèrkija ž (t. terki)
    1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
    2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
    3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije
  • vēlāmentum -ī, n (vēlāre)

    1. ogrinjalo, pokrivalo, pregrinjalo, odelo, odevalo, odeja: Sen. ph., Cu.; pren.: quaerentes libidinibus suis patrocinium aliquod ac velamentum Sen. ph. pokrivalo, rjuho.

    2. occ.
    a) v pl. volnen ovoj, volneni trakovi, ovoj oljčnih vejic, preveza (= (pri)prošnje znamenje), s katero so prosilci za milost in varstvo povezovali oljčne vejice tako, da so konci preveze prosto viseli in prekrivali roke: ramos oleae ac velamenta alia supplicum porrigentes L., velamenta supplicum, ramos oleae, porrigentes L., oratores cum infulis et velamentis ad Romanum miserunt L., velamenta manu praetenderis supplice O., velamenta et infulas praeferentes T.
    b) medic. t.t. ovoj, ovojnica: velamentum infantis intus fuit Cels., propria utrique testiculo velamenta Cels. tunicas, quae testiculos ambiunt, velamenta vocat Cels., estque id aliquanto melius velamentum cerebro quam caro Cels.
  • vestīmentum -ī, n (vestīre)

    1. oblačilo, v pl. oblačila, obleka, odelo: Pl., H., Hyg., Aug., Dig. idr., album in vestimentum addere L., vestimenta exercitui missa L., calceos et vestimenta mutavit Ci.

    2. odeja, preproga, pogrinjalo, pregrinjalo: Ter., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Sen. ph. idr.
  • vestis -is, f (indoev. kor. *u̯-es- obleči, razširjen iz *eu̯- (prim. exuō); prim. skr. vástē (on) se oblači, vásanam oblačilo, vásman odeja, gr. ἕννυμι oblačim [iz *Ƒεσ-νυμι], ἐσϑής, ἔσϑος, ἑανός oblačilo, obleka, εἷμα, eol. Ƒέμμα, dor. Ƒῆμα oblačilo, got. wasjan = stvnem. werjan oblačiti, got. wasti oblačilo)

    1. oblačilo, obleka: vestes de pellibus renones vocantur S. fr., sceptrumque sacerque tiaras Iliadumque labor vestes V., auratis mutavit vestibus atras O., vestes albae Cu., tritae H., promiscuae viris et feminis vestes T.

    2. occ.
    a) odeja, preproga; s celim izrazom stragula vestis: L., mulier per triennium isti stragulam vestem confecit Ci.; samo vestis: L. idr., pretiosa vestis multa et lauta supellex Ci., rupit pietas vestes (pesn. pl.) O., vestibus hunc (sc. lectum) velant … ; sed et haec vilisque vetusque vestis erat, lecto non indignanda saligno O., rubro ubi cocco tincta super lectos canderet vestis eburnos H., in veste cubare Lucr., struem rogi nec vestibus nec odoribus cumulant T.
    b) pesn. metaf. α) brada, mah ali puh: impubem molli pubescere veste Lucr. β) kačja koža: cum lubrica serpens exuit … vestem Lucr. γ) pajčevina: (sc. aranei) vieta vestis Lucr. δ) zagrinjalo, tančica, naličje, pajčolan: Antigone … teneras defenditur atra veste genas Stat.

    3. sg. kolekt. obleke, oprava, odelo, noša: Pl., Sen. rh., Val. Max., Lamp., Cod. Th. idr., varia veste exornatum esse Ter., vestem indutus Ter., vestita veste lugubri Ter., conscindere, discindere vestem Ter., humeris abscindere vestem V., vestis lintea Ci. ali linea Plin., famularis, servilis, muliebris, purpurea Ci., candida (naspr. sordida) L., maximus vini numerus fuit, permagnum pondus argenti, pretiosa vestis Ci., iacentem veste spoliare N. ležečemu odvzeti bojno opravo, vestem mutare Ter., L. preobleči se, vestem mutare cum aliquo Ter. menjati obleko s kom; occ. vestem mutare obleči žalno (žalovalno) obleko, obleči se v črno, zaviti se v črnino: se vestem cum eo mutaturos L., quod … numquam usu venisset, ut in tanto discrimine non et proximi vestem mutarent L., vestem mutandam omnes … putarunt Ci.; od tod: vestis mutatio Ter., sive illa vestis mutatio ad luctum ipsorum sive ad deprecandum valebat Ci.
  • vesture [vésčə]

    1. samostalnik
    zastarelo, poetično obleka, oblačilo
    figurativno plašč, ogrinjalo; odeja, preobleka

    2. prehodni glagol
    obleči, odeti, ogrniti
  • wrap1 [ræp] samostalnik
    ovratna ruta, šal; odeja; ogrinjalo, plašč
    množina cenzura, prikrivanje

    evening wrap večerni plašč (ogrinjalo)
    quilted wrap z vato podložen plašček (of a child otroški)
    the plan was kept under wraps načrt so držali v tajnosti
  • wrappage [rǽpidž] samostalnik
    omot, ovoj; odeja; material za pakiranje (zavijanje), pakiranje
  • zástor m
    1. zastor, zavesa: zastor u pozorištu, u kazalištu se diže
    2. zastiralo: zastor na fotografskom aparatu
    3. pregrinjalo
    4. odeja: snježni zastor
    5. namizni prt
    6. senčilo pri svetilki
  • ко́вдра ж., odêja -e ž.
  • оболочка f omot, ovoj; odeja; mrena, opna, membrana; (pren.) zunanjost;
    соединительная о. глаза očesna veznica;
    радужная о. šarenica;
    роговая о. roženica;
    сетчатая о. mrežnica;
    слизистая о. sluznica
  • одеяло n odeja;
    шерстяное о. volnena odeja
  • фартук m predpasnik; odeja (v vozu)
  • abáhija ž, abáija ž, abája ž, abájlija ž (t. abai, ar.) podsedelna odeja iz domačega sukna: zlatom vezene -e
  • apron [éiprən] samostalnik
    predpasnik; zaščitna odeja (v kočiji); proscenij; zaščitno steklo; (betonska) ploščad
    vojska pokrov na ustju topa; pristajalna steza
  • Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

    1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
    a) (sc. mulier) Babilonka: O.
    b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
    c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

    2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

    3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.
  • bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
    1. belec, belokožec
    2. konj belec
    3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
    4. beljak: bijelac u jajetu
    5. bela odeja
    6. predmet bele barve (denar ipd.)
    7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec