Franja

resultō -āre (—) (—) (freq. k resilīre)

I. intr.

1. odskakovati, odbijati se: tela resultant galeā O.

2. metaf.
a) o glasu odmevati, odjekovati, oglašati se: imago vocis resultat O., sonus resultat Plin., grave aera resultant Mart.; o kraju: colles clamore resultant O., tecta resultantia vocibus Plin. iun.
b) skakati, poskakovati (pomanjkljivost govora, če je v njem preveč kratkih glasov): vitiosum dicendi genus, quod verborum licentiā resultat Q.
c) upirati se, postavljati se po robu, nasprotovati, zoprvati: barbara nomina Graecis versibus non resultant Plin. iun. jih je mogoče postaviti v metrum, preliti v verze. —

II. trans. odbijati, povzročati odboj (odbijanje): saxa parilem sonum resultarent Ap.

return² [ritə́:n]

1. neprehodni glagol
vrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti se

a returned emigrant (izseljenec) povratnik
return to our muttons! vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!
to return to health ozdraveti
to return to a position vrniti se na (službeno) mesto
to return to dust spremeniti se v prah
to return with one's shield or upon it figurativno vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec

2. prehodni glagol
vrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti
pravno izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestiti

the assets were returned at l00 pounds aktiva so bila ocenjena na 100 funtov
to be returned guilty biti proglašen za krivega
to be returned unfit for work biti proglašen za nesposobnega za delo
he was returned by his former constituency izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje
to return account dati (ob)račun
to return good for evil vrniti dobro za slabo
he returned his income at 3000 pounds prijavil je svoj dohodek v znesku 3000 funtov
to return interest, a profit dajati, prinašati obresti, dobiček
to return one's lead (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvo
to return like for like vrniti milo za drago, šilo za ognjilo
to return a list of jurors objaviti seznam porotnikov
to return the results of an election uradno objaviti (ugotoviti) rezultate volitev
to return a salute vrniti pozdrav, odzdraviti
to return a visit vrniti obisk
to return a verdict proglasiti sodbo
to return thanks zahvaliti se (nazaj)
to return a warrant (to the judge) (sodniku) vrniti zaporno povelje (s protokolom)

reverberar odbijati (žarke); odbijati se, odsevati

reverberate [rivə́:bəreit] prehodni glagol
odbijati (zvok, svetlobo), odsevati, odražati, nazaj pošiljati; dopustiti odjek ali odmev
kemija, tehnično reducirati, topiti, taliti
neprehodni glagol
odbijati se (o zvoku, svetlobi), odsevati, odražati se, odjekniti, odmevati, razlegati se; nazaj delovati (on na)

reverberating furnace talilna peč
to reverberate heat odžarevati toploto
to reverberate a sound odbiti zvok

réverbérer [revɛrbere] verbe transitif odbijati (svetlobo, toploto), figuré izžarevati

les murs réverbèrent la chaleur du soleil zidovi odbijajo, izžarevajo sončno toploto

ricochet [ríkəšət]

1. samostalnik
vojska odboj, odskok (izstrelka) pod stalnim kotom od površine, na katero udari

ricochet free kick šport indirektni prosti strel
ricochet shot (fire) odbojni strel (ogenj)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
odskočiti (o kamnu, krogli), odbiti (se), odbijati (se)

riflēttere

A) v. tr. (pres. riflētto)

1. fiz. odbijati, reflektirati

2. pren. odsevati

B) v. intr.
riflettere (su) premisliti, premišljevati; razmisliti, razmišljati (o):
agire senza riflettere delati lahkomiselno, nepremišljeno

C) ➞ riflēttersi v. rifl. (pres. mi riflētto)

1. odsevati, odbijati se

2. pren. zrcaliti se, reflektirati se

rimandare v. tr. (pres. rimando)

1. znova, nazaj poslati, pošiljati; vrniti, vračati; odbijati:
rimandare il denaro prestato vrniti izposojeni denar
rimandare la palla vrniti, odbiti žogo

2. odpustiti, odpuščati; odsloviti, odslavljati; oprostiti; zavrniti, zavračati:
rimandare la cameriera odpustiti služkinjo
rimandare un ammalato dall'ospedale odpustiti bolnika iz bolnice
rimandare qcn. assolto koga oprostiti

3. odložiti, odlagati:
rimandare la riunione a data da destinarsi sestanek odložiti do nadaljnjega
rimandare qcn. da Erode a Pilato pog. koga pošiljati od Poncija do Pilata

4. šol. vreči, metati

5. napotiti (v besedilu)

ripercuōtere^*

A) v. tr. (pres. ripercuōto)

1. znova udariti, udarjati

2. ponoviti, ponavljati

3. odbiti, odbijati, odsevati

B) ➞ ripercuōtersi v. rifl. (pres. mi ripercuōto)

1. odbijati se, odsevati

2. udariti, udarjati nazaj; reperkutirati (tudi pren.); čutiti se:
la stretta creditizia si ripercuote sul volume degli affari ekon. kreditne omejitve je občutiti na obsegu poslov

risospingere^* v. tr. (pres. risospingo)

1. spet poriniti, porivati, odriniti, odrivati

2. odvrniti, odvračati; odbijati

riverberare

A) v. tr. (pres. rivērbero)

1. odsevati (svetlobo); odbijati (toploto)

2. metal. topiti s plamensko pečjo

B) ➞ riverberarsi v. rifl. (pres. mi rivērbero)

1. odsevati (svetloba)

2. kazati se

rivoltare

A) v. tr. (pres. rivōlto)

1. znova obrniti, obračati

2. obrniti, obračati; prevrniti, prevračati; prebrskati:
rivoltare una giacca obrniti suknjič

3. pren. odbijati, upirati se

B) ➞ rivoltarsi v. rifl. (pres. mi rivōlto)

1. obrniti, obračati se nazaj, vstran

2. upreti, upirati se

3. spremeniti, spreminjati se

sordeō -ēre -uī (—) (sordēs)

1. biti umazan, biti nečeden, biti nesnažen: cui manus materno sordet sparsa sanguine Acc. ap. Non., num tibi sordere videor? Pl., ne sordeat toga Sen. ph., cadum sordentem promere fumo Stat., nulla teneri sordent lanugine vultus Mart., incola sordentium ganearum Gell.

2. pren. biti slabo narejen (izdelan), biti slabe kakovosti (kvalitete), biti nekakovosten (nekvaliteten), biti slabo pripravljen, biti slab, biti malo vreden, biti (pre)neznaten, biti nizek, biti reven (siromašen, ubog): haud sordere visus est festus dies Pl., quasi terrena spolia iam sorderent Iust., iacere et sordere incipiunt Gell., convivium putant inopiā sordere Favorinus ap. Gell., ignobilia nimis et sordentia verba Gell. nizkotne.

3. metaf. biti zaničevan, biti preziran, ne biti čislan, ne ugajati, odbijati, ne mikati (več), izgubiti mik (čar) za koga, videti (zdeti) se komu (pre)neznaten, navda(ja)ti z odporom (gnusom), komu mrzeti kaj: Q., adeo se suis etiam sordere L., sordent tibi munera nostra V., cunctane prae Campo et Tiberino flumine sordent? H., pretium aetas altera sordet H. podvojen čas življenja se mi zdi preneznatno (premajhno) plačilo, sordent prima quaeque, cum maiora sperantur Cu., cur oculis sordet vicina voluptas? Stat., sordebant tibi vilicae Cat., sordebat suis (sc. Protogenes) Plin.

spoetizzare v. tr. (pres. spoetizzo)

1. vzeti, jemati čar

2. odbijati

subtrahírati -am (lat. subtrahere) suptrahirati, oduzimati, oduzeti, odbijati, odbiti: subtrahirati deset od sto

suzbíjati sùzbijam
1. odbijati
2. odvračati, zavračati
3. zatirati: suzbijati zarazne bolesti

throw back prehodni glagol
nazaj vreči; odbiti
fizika odbijati, odsevati; zadrža(va)ti, zavirati (razvoj česa)
neprehodni glagol
iti nazaj, vrniti se; vreči se (to s.o. po kom)
biologija kazati znake prednikov

he throw backs back to the old Celtic type stari keltski tip se kaže pri njem

uzbíjati ùzbījām odbijati: uzbijati neprijatelja

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

zamétati -am
1. odbacivati, odbijati: ne zametaj ugodne prilike
2. bacati, uzalud trošiti: zametati denar za nepotrebne reči; zametati svoje moči za prazen nič
3. potcjenjivati (-ce-), nipodaštavati, omalovažavati: ne zametaj se; zametati dobre nasvete