principio moški spol začetek, izvor, izhodišče; baza, načelo, princip; glavna jed (po juhi); prikuha
al principio v začetku
muy al principio takoj v začetku
del principio al fin od začetka do konca, od glave do nog
en (su) principio pravzaprav, načelno, v principu
por principio načelno, iz principa
lo tengo por principio to je moje načelo
comenzar desde el principio od kraja začeti
dar principio (a) začeti (z)
sentar como principio postaviti kot načelo
tomar (tener, traer) principio izvirati, imeti izvor ali nastanek, nastati
principios pl nravna načela; osnovno znanje
hombre de principios dosleden človek
a principios del mes v prvih dneh meseca
en principios v začetnem stadiju
en los principios v začetku
todos los principios son penosos, todo principio es difícil vsak začetek je težak
es cuestión de principios to je načelno vprašanje
Zadetki iskanja
- prīncipium -iī, n (prīnceps)
I.
1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).
2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —
II. (kot voj. t.t.) principia
1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.
2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N. - prō-tenus in prō-tinus, adv. (gl. tenus)
I.
1. naprej, (na)dalje: Pl., Auct. b. Afr. idr., p. pergere Ci., L., p. ire C., en ipse capellas p. aeger ago V., p. mellis dona exsequar V., p. ut moneam H., quā (sc. voce) p. omne contremuit nemus V. daleč tja.
2. nemudoma, naravnost: p. Aeneas invitat V., p. in urbem refugere N., Thermopylis expugnatis p. accessit astu N., hostes p. ex eo loco Axonam contenderunt C. —
II.
1. stikajoč se s čim, dotikajoč se česa, stikoma, zdržema, brez presledka (odmora, pretrga): Plin., Cels. idr., cum p. utraque tellus (= Italia et Sicilia) una foret V., p. deinde ab Oceano Rugii T. potem tik ob Oceanu Rugijci, p. pratum Plin. iun.
2. (časovno)
a) nepretrgoma, neprenehoma, neprenehno, stalno, venomer, ven in ven: sic vives p. H., quem (sc. morem) p. urbes Albanae coluere sacrum V., felix, si p. illum aequasset nocti diem V.
b) takoj, nemudoma, brž, precej, zdajci, zdaj zdaj, brez odlašanja: p. iussit Cu., dic p., augur H., p. Carthaginem ituros L., auxiliis p. insperatis L.; s praep.: p. post cibum Cels., p. ā partu Plin., a primo natali die p. Cels., p. de viā L.; s samim abl.: p. vitae principio Plin., p. virili togā Suet. takoj potem, ko je oblekel moško togo, p. initio ali včasih samo protinus takoj v začetku, (ta)koj spočetka (od začetka, na začetku): p. initio dolor fuit Cels., qui p., quantus est, sperari poterat Vell., oratio p. perficiens auditorem benevolum Ci.; s cum, ut, quam takoj (potem) ko … : O., Q., Plin., Val. Max., Cels.
c) obenem, istočasno, sočasno, hkrati: p. etiam, p. quoque Q.
d) naravnost, brez odloga (obotavljanja, odlašanja), nepremišljeno, brez premisleka, brez nadaljnjega: neque p. non est materia rhetorices, si in eādem versatur et alius Q., numquam epistolam tuam accipio, ut non p. unā simus Sen. ph. - prvìna ž, pȑvina ž
1. prvenec, prvo književno delo
2. prvina, prvi pridelek, prvi sadeži, prva prireja
3. žganje, ki prvo priteče iz kotla
4. s -e prisl. od začetka: s -e je sve išlo lijepo i glatko - reel1 [ri:l]
1. samostalnik
tuljava, motek, vretence; motovilo; zvitek, zmotek, rola filma
news reel filmski tednik
off the reel figurativno hitro eden za drugim, brez prekinitve
to recite right off the reel oddrdrati, od začetka do konca hitro in gladko (od)govoriti, recitirati
2. prehodni glagol
namotati, naviti na tuljavo, na vretence, na motek; (iz)vleči z namotavanjem
neprehodni glagol
(o kobilicah) oddajati drdrav zvok (kot vrteča se tuljava)
to reel a fish in izvleči, potegniti ribo (iz vode) z namotavanjem vrvice (na ribiški pripravi) - rimando m
1. vrnitev, vračanje; odbijanje, odboj:
di rimando od začetka, v odgovor
2. odlog
3. tisk napotek - spet1 [é] wieder; wiederum, wieder einmal; abermals
spet kdaj wieder mal, wieder einmal
spet in spet wieder und wieder, immer wieder, einmal über das andere
že spet schon wieder
wieder …, wieder- (srečati wiedertreffen, postaviti na noge [wiederaufrichten] wieder aufrichten, videti [wiedersehen] wieder sehen, imeti wiederhaben, narediti [wiedertun] wieder tun, wiedermachen, priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen, se okrepiti wiedererstarken); nach- (napolniti nachfüllen, zrasti nachwachsen)
biti spet pri močeh wieder auf dem Posten sein
priti spet na površje wieder an die Oberfläche kommen
spet se pojaviti wieder auf der Bildfläche erscheinen
začeti spet od začetka von vorn anfangen
priti spet k sebi wieder zu sich kommen - start1 [sta:t] samostalnik
start, odhod
aeronavtika vzlet; startna točka; možnost za start; znak za start; začetek
šport prednost; trzaj, zdrznjenje, planitev kvišku; izbruh; presenečenje; začasen napor; naključje, slučaj
at the start v začetku, skraja, sprva
by fits and starts v presledkih
from the start od samega začetka
from start to finish od začetka do konca
start of fancy figurativno muha, domislek
false start šport, figurativno napačen start
fiying start leteči start
a good start in life dober začetek v življenju
a rum start pogovorno veliko presenečenje
to appear at the start šport pojaviti se na startu, iti na start
to awake with a start planiti iz spanja
to give the start dati znak za start
to give s.o. a start (in life) pomagati komu pri startu v življenje
to give s.o. a start prestrašiti koga
I can give him 10 yards start and beat him (in the race) lahko mu dam 10 jardov prednosti in ga premagam (v teku)
I gave the wheel a start pognal sem kolo
to get the start of one's rivals prehiteti svoje tekmece
to make a start začeti
to make a new start in life začeti novo življenje
to work by fits and starts delati s pogostnimi presledki (neredno, neenakomerno) - stirps, stirpis, f, predklas. in pesn. tudi m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)
I.
1. spodnji konec debla s korenino vred, korenika, celo drevesno deblo: Plin., terra stirpes amplexa alat Ci., arbores per stirpes aluntur suas Ci., Siculi milites palmarum stirpibus … alebantur Ci., manibus retinens virgulta ac stirpes circa eminentes L., sceptrum hoc … cum semel in silvis imo de stirpe recisum matre caret V., ubi (sc. vites) iam validis amplexae stirpibus ulmos exierint V., signata in stirpe cicatrix V., lentoque in stirpe moratus V.
2. sinekdoha
a) drevo, poseb. mlado drevo, grm, rastlina, steblika, mladika, sadika, odrastek, odraslek, brst, poganjek, steblo, veja, koren, korenina, korenika: stirpem praecisum circumligato Ca., cum arborum et stirpium eadem paene natura sit Ci., in seminibus est causa arborum et stirpium Ci., stirpium et herbarum utilitates Ci., cetera fluminis ritu feruntur … lapides adesos stirpīsque raptas … volventīs unā H., dum scopulos stirpesque tenent Lucr., hic stirpes obruit arvo V. veje, vejevje, committere stirpes ramis Lucr. cepiti, inter se rami stirpesque teruntur Lucr., probatissimum genus stirpis deponere Col., stirpem post annum praecidere Col., ubi acutissimam videt stirpem Plin., stirpes et internatas saxis herbas vellentes T. korenine (koreničje) in zeli(šča).
b) iver: ingens Gell. —
II. metaf.
1. lasna korenin(ic)a: vellere albos a stirpe capillos Pr., tollere albos a stirpe capillos Tib. s korenino (vred).
2. korenina = (pra)začetek, (pra)izvor, (iz)vir, (pra)počelo, poreklo, izhodišče, (pra)vzrok, osnova, temelj, podlaga: stirps ac semen malorum omnium Ci., repetam stirpem iuris a natura Ci., firmatā iam stirpe virtutis Ci., ita sunt altae stirpes stultitiae Ci., ex hac nimia licentia ut ex stirpe quadam exsistere et quasi nasci tyrannum Ci., si stirpem hominum sceleratorum interfici vellet C. da se s korenino (korenito) iztrebi brezbožna svojat, si exquiratur usque ab stirpe auctoritas Pl. ali a stirpe repetere Ci. od začetka; pogosto a(b) stirpe (adv.) do korena (korenine), do dna, do tal, do temeljev, iz dna = popolnoma, povsem, čisto, docela: Carthago … ab stirpe interiit S., gens … ab stirpe exstincta est L.; tudi v pl.: ab secunda origine velut a stirpibus laetius feraciusque renatae urbis gesta L.; occ.
a) začetna (prvotna) narava, kakovost (kvaliteta, (dobra) lastnost, značilnost): stirps generis et seminis Ci., nondum exoletā stirpe gentis L.
b) prvi začetek, izvor, poreklo, početek: Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N.; a stirpe = od rojstva, od mladih nog: L., durum a stirpe genus V.
c) rod, izvor, poreklo, pleme, pokolenje: divina V., O., generosa N., regia, senatoria Vell., incerta L., advena non modo vicinae, sed ne Italicae quidem stirpis L. prišlek po rodu ne le da ne iz soseščine, ampak niti iz Italije ne, a stirpe par V. istega rodu (pokolenja).
3. pleme, rod, rodbina, rodovina, družina, familija: Enn. ap. Non., Herculis Ci., egregiā Priami de stirpe V., Brutus, qui … stirpem iam prope in quingentesimum annum propagavit Ci. rodbino, pro tali facinore stirps ac nomen civitatis tollatur C. ves rod do zadnjega moža, origo ultima stirpis Romanae N. prvi začetki rimstva, neque cuiusquam ex sua stirpe vidit funus N., Iugurtha … me … iam ab stirpe socium et amicum populi Romani regno … expulit S., a stirpe geminis coniunctus Atridis V., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., humili de stirpe creatus O., apes cum stirpe necatas O. z rodom (s plemenom) vred, exstinctam in Alexandro stirpem Iust.; meton. potomstvo, potomci, zarod, otroci, nasledniki, zanamci, prihodnji rodovi: Iust., stirpem ex se relinquere L., nullam stirpem liberûm habere L., neque vero stirps potest mihi deesse N., aliquis de magna stirpe nepotum V., minimus de stirpe virili O.; occ.
a) potomec, potomka, sin, hči, otrok, vnuk, vnukinja ipd.: stirps Achillea (= Neoptolemus) V., Lemnicolae (= Vulcani) O., nec stirps prima fui O., brevi stirpis (gl. opombo spodaj), quoque virilis ex novo matrimonio fuit, cui Ascanium parentes dixere nomen L., Arminii uxor virilis sexus stirpem edidit T., stirps Philippi N. vnuk.
b) prednik, zarodník: satis convenit unum prope puberem aetate relictum, stirpem genti Fabiae L.
Opomba: Soobl. stirpēs in stirpis -is, f: L. - système [sistɛm] masculin sistem; sestav, celotnost, sostav; red, sestava, notranji ustroj; načrtnost, notranji red, sistematika; ureditev, razvrstitev (po kakih načelih); géologie formacija; skupnost delov s podobno funkcijo; familier spretno sredstvo; marine vilice za vesla (pri čolnu)
système d'axes, de coordonnées (mathématiques) koordinatni sistem
système comptable, de clearing knjigovodski, obračunski sistem
système D (familier), système débrouille iznajdljivost
système décimal, métrique decimalni, metrski sistem
système économique, monétaire, politique, social gospodarski, denarni, politični, družbeni sistem
système électoral volilni sistem
système de l'enfant unique, de deux enfants sistem enega otroka, dveh otrok
système d'enseignement učni sistem
système montagneux gorski sistem
système de paiements par acomptes sistem plačevanja na obroke
système nerveux živčni sistem
système philosophique de Descartes Descartesov filozofski sistem
système progressif souple (optique) zeleni val
système de roulement pouk v izmenah, v turnusih
système solaire sončni sistem
(péjoratif) à bas le système! dol z režimom!
courir, porter, taper sur le système (figuré) iti na živce
contredire par système že od začetka, zaradi predsodkov pristransko ugovarjati - ultimo
A) agg.
1. zadnji:
l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
termine ultimo zadnji rok
in ultima analisi pren. končno, konec koncev
ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
in ultima istanza pren. navsezadnje
all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
dare l'ultima mano dokončati, dodelati
non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko
2. ekst. zadnji, poslednji:
fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile
3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
l'ultima guerra zadnja vojna
l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
dell'ultima ora najnovejši
ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
sabato ultimo scorso prejšnjo soboto
4. daven
5. knjižno oddaljen
6. skrajen:
le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka
7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
non ultimo vreden, zaslužen
di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete
8. pren. največji, najvišji:
all'ultimo grado do najvišje stopnje
portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti
9. pren. knjižno glaven, osnoven:
ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev
B) m (f -ma)
1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
l'ultimo della classe najslabši učenec
l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
l'ultimo della lista zadnji na seznamu
gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
l'ultimo degli ultimi najslabši sploh
2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel
3. pren.
all'ultimo, in ultimo na koncu
da ultimo, sull'ultimo končno
fino all'ultimo do konca - via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)
1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.
2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.
3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.
4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.
5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.
Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr. - vorn spredaj; vorn liegen voditi, biti na čelu; nach vorn naprej; nach vorn heraus wohnen: na cestno stran; von vorn od spredaj, s sprednje strani; von vorn bis hinten od začetka do konca; von vorn anfangen začeti znova, začeti spet od začetka
- year [ji: britanska angleščina tudi jə:] samostalnik
leto
množina doba, starost
astronomija perioda, obhodni čas (planeta)
year by year, from year to year od leta do leta, iz leta v leto
year in year out, year after year od leta do leta, leto za letom, skozi vsa leta
years before pred(mnogimi) leti
poetično in years v letih, star
a man in years starček
every other year vsako drugo leto
for years to come za prihodnja leta
for years leta in leta, mnogo let
once a year enkrat na leto
from year's end to year's end od začetka do konca leta
year-long enoleten, leto dni trajajoč
last year lansko leto, lani
next year prihodnje leto
civil (common, legal) year navadno leto
leap-year, bissextile year prestopno leto
church (Christian, ecclesiastical) year cerkveno leto
Great Year, Perfect Year veliko (platonsko) leto (26.000 let)
astronomical, solar year sončno leto
old year staro leto
New year novo leto
a happy New year srečno novo leto
New year's Day novoletni dan, Novo leto (l. jan.)
New year's Eve novoletni večer, silvestrovo
in the year of our Lord, in the year of grace v letu Gospodovem
school year šolsko leto
this year's exhibition letošnja razstava
many years' experience mnogoletno izkustvo
she is clever for her years bistra je za svoja leta
he is well on in years on je že v letih, je že star
she died at eight years old umrla je v starosti 8 let - Z, z [britanska angleščina zed ameriško zi:] množina Z's Zs, z's, zs [britanska angleščina zedz ameriško zi:z]
1. samostalnik
(črka) Z, z
matematika neznanka z; predmet v obliki črke Z
2. pridevnik
ki ima obliko črke Z; šestindvajseti
a capital (large) Z velika črka Z
a little (small) z mala črka z
from A to Z od A do Ž, od začetka do konca
Z-shaped v obliki črke Z - z, Z f, m (zeta) (črka) z:
z minuscolo, Z maiuscola mali z, veliki Z
dall'a alla z od a do ž, od začetka do konca
gambe a Z krive noge
z come Zara z kot Zalog (pri črkovanju) - Z, z [zɛd] masculin črka z; mathématiques neznanka (z)
de a à z od začetka do konca, od enega kraja do drugega, popolnoma - začet|ek [é] moški spol (-ka …) der Anfang, der Beginn (dopusta Urlaubsbeginn, igre/tekme Spielbeginn, jeseni Herbstanfang, leta Jahresbeginn, Jahresanfang, meseca Monatsanfang, poletja Sommeranfang, pomladi Frühlingsanfang, Frühjahrsbeginn, poroda Geburtsbeginn, poslovanja Geschäftsbeginn, pouka Unterrichtsbeginn, semestra Semesterbeginn, sezone Saisonbeginn, službe Dienstbeginn, šole Schulbeginn, Schulanfang, tedna Wochenbeginn, Wochenanfang, zavarovanja Versicherungsbeginn, zime Winteranfang); (obdobje) die Frühzeit, die Frühperiode, der Anfang, die Anfangszeit; dneva, noči, nove dobe: der Anbruch; (uvod) der Auftakt; (prvo pojavljanje, geneza, nastanek) das Aufkommen
ponoven začetek der Neubeginn, der Wiederanfang, der Wiederbeginn
vsak začetek je težek aller Anfang ist schwer
na začetek postaviti: an den Anfang
postaviti na začetek voranstellen
na začetku am Anfang, an/bei/zu Beginn, besedila, govora: eingangs
na začetku januarja/drugega tedna Anfang Januar, Anfang nächste Woche
na začetku meseca am Monatsanfang
pomoč na začetku die Starthilfe
biti še na začetku in den Kinderschuhen stecken
ob začetku zum Beginn/Anfang
ob začetku leta zum Jahresanfang
od začetka von Beginn an
od samega začetka von Anfang an, von Anbeginn an
od začetka do konca von vorne bis hinten
začeti spet od začetka (wieder) von vorn anfangen
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
za začetek zum Anfang/Beginn, (za prvo silo) fürs Nächste, fürs Erste
dati znak za začetek z zvoncem: (etwas) anläuten, einläuten, z žvižgom: (etwas) anpfeifen
z začetkom … mit Beginn des …
z začetkom leta zum Jahresanfang - začétek beginning; start; commencement; outset; origin; (pisma) opening
v začétku at (ali in) the beginning, initially, first, at the outset
od vsega začétka, od samega začétka from the very beginning, from the start
od začétka do konca from beginning to end, from start to finish, from first to last
za začétek for the present, to begin with
začétek in konec (figurativno) alpha and omega
dober začétek v življenju a good start in life
skromen začétek (figurativno) the thin end of the wedge
slab začétek, slab konec a bad beginning makes a bad ending
dober začétek je že pol zmage a good start (ali beginning) is half the battle, well begun is half done
to je začétek konca it is the beginning of the end
vsak začétek je težak the beginning is always hard, it is always hard to make a start
dober začétek je že pol opravljenega dela (figurativno) a good lather is half the shave - začétek début moški spol , commencement moški spol , ouverture ženski spol ; (izvor) origine ženski spol , principe moški spol
v začetku au début, au commencement
(že) od začetka, takoj v začetku dès le début, dès le commencement
od začetka do konca du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
v začetku maja au début (ali au commencement) (du mois) de mai, début mai
v začetku leta (meseca) au début (ali au commencement) de l'année (du mois)
prvi začetki premières notions, (premiers) rudiments, éléments moški spol množine
začetek šolskega leta rentrée ženski spol scolaire (ali des classes)
vsak začetek je težak il n'y a que le premier pas qui coûte, il y a (un) commencement à tout