Franja

obút calzado

obuti maček el gato con botas

obuva|ti (-m) obuti (langsam/immer wieder) anziehen, gerade beim Anziehen sein
| ➞ → obuti

obúvati (-am) imperf. glej obuti | obuvati

on² [ɔn] prislov

1.
(tudi v zvezi z glagoli) na (to have a coat on biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebi; to screw on priviti na kaj)

2.
(tudi v zvezi z glagoli) naprej, dalje (to talk on naprej govoriti; and so on in tako dalje)

3.

Razno:

on and on kar naprej
on and off tu in tam, včasih
from today on od danes naprej
the brakes are on zavore so pritegnjene
on with the show! naprej s programom!
to be on biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)
ameriško, sleng to be on to spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznati
to go on nadaljevati
sleng a bit on okajen
to get on in years starati se
to put on one's clothes (shoes, hat) obleči se (obuti se, pokriti se)

pàpuča ž (t. papuč, perz.)
1. copata: obući -e obuti copate; biti pod -om biti pod copato, biti slepo pokoren ženi; rana papuča, kasni svatovi muhasto dekle se težko omoži
2. cokla: kočiti točak -om
3. stopnica pri vstopu v avto, vlak

perzijka samostalnik
1. neformalno (perzijska mačka) ▸ perzsa macska
Imamo perzijko, ki se hrani izključno z briketi. ▸ Perzsa macskánk van, amely kizárólag száraztápon él.
Za perzijko je vsaka starost nad trinajst let že nadpovprečna. ▸ A perzsa macskáknál a tizenhárom év feletti kor átlag felettinek számít.
Perzijka je zelo primerna za hišno žival. ▸ A perzsa macska kitűnően alkalmas házi kedvencnek.
Sopomenke: perzijska mačka

2. neformalno (perzijska preproga) ▸ perzsa [perzsaszőnyeg]
Tudi jaz in vsi moji gostje po perzijki hodimo obuti. ▸ A vendégeimmel együtt cipőben lépünk a perzsára.
Sopomenke: perzijska preproga

plezalka samostalnik
1. (športnica) ▸ hegymászó, sziklamászóNajuspešnejša športna plezalka je bila tudi v tem letu Martina Čufar. ▸ Idén a legsikeresebb sportmászó Martina Čufar volt.
Sopomenke: alpinistka
Povezane iztočnice: športna plezalka

2. (žival) ▸ mászó
Veverica je ljubka žival naših gozdov in najspretnejša plezalka med sesalci. ▸ Erdeink kedves állata a mókus, amely az emlősök közül a legügyesebben mászik.

3. (rastlina) ▸ kúszónövény, futónövényRazen okrasne buče, ki prenese tudi nekoliko senčno lego, enoletne plezalke zahtevajo veliko sonca. ▸ A dísztökön kívül, ami az enyhe árnyékos helyet is elviseli, az egynyári kúszónövényeknek sok napfényre van szükségük.

4. ponavadi v množini (športna obutev) ▸ mászócipő

prae-posterus 3, adv. -ē (praeposterus)

1. (narobe) obrnjen, naroben, nepravi, napačen, nepravočasen (= ob nepravem času): praeposteris consiliis utimur Ci., gratulatio Ci., tempora Ci., praepostere (narobe, napačno, napak) agere cum aliquo Ci., quid tam perversum praeposterumve dici aut excogitari potest? Ci., ne quid perturbatum ac discrepans aut praeposterum sit Ci., nihil tam praepostere, tam incondite, tam monstruose cogitari potest Ci., litterae praeposterae (ne po vrstnem redu) redditae Ci. ep., ordo Lucr., frigus Sen. ph., omnia naturae legibus praepostera O. naravnim zakonom nasprotno, v nasprotju z naravnimi zakoni, natalis Plin. obrnjeni porod = porod, pri katerem se otrok rodi z nogami naprej, ficus Plin. ob nepravem času (= ali prezgodaj ali prepozno) rastoča, praeposteri aut praeproperi rigores Plin., praepostere calceum inducere Plin. narobe obuti čevelj (= obuti levi čevelj nam. desnega), praepostera et intempestiva oratio Plin. iun., dixi … sed, quamquam praepostere, reddetur Plin. iun., ambitio T., imperfecte atque praepostere atque inscite syllogismo esse usum Epicurum dicit (sc. Plutarchus) Gell., gradus, pondera, aetates dignitatesque dinoscere, ne in oratione praepostere, ut in temulento ac perturbato convivio, collocentur Fr., errorem hominibus intervenisse praepostere plurimis enuntiantibus Fest.

2. metaf. narobe (napačno, napak, absurdno, nesmiselno, bedasto) ravnajoč, prekast: praeposteros habes tabellarios Ci., ut erat semper praeposterus atque perversus Ci., imperator Ci., homines S.

puss [pus] samostalnik
mucka
britanska angleščina, narečno zajček
pogovorno deklič
ameriško, sleng obraz, usta

puss in the boots "obuti" maček

remettre* [rəmɛtrə] verbe transitif nazaj dejati, položiti, postaviti; zopet obleči; médecine zopet uravnati, spraviti v red, na noge; pomiriti, spraviti; poslati nazaj; prepoznati, spoznati, zopet se spomniti; izročiti; zaupati; nakazati (denar); prepustiti; dati na voljo; izročiti (zločinca justici); nazai dati, odreči se (quelque chose čemu); odložiti (funkcijo); odpustiti, spregledati (kazen, grehe); odgoditi, odložiti; commerce odobriti popust; théâtre odpovedati; izboljšati (vino); verbe intransitif odlašati, odložiti

se remettre opomoči si (de od), ozdraveti; zavedeti se; pomiriti se; spomniti se (quelque chose česa); spraviti se; spet začeti (à quelque chose kaj); spet se lotiti; priti nazaj na kaj
en remettre (familier) pretiravati
s'en remettre à zanesti se na; sklicevati se na
je m'en remets à vous zanesem se (glede tega) na vas, zaupam vam
pour remettre à (izročiti) v roke (neke osebe)
je ne vous remets pas ne spoznam vas več, ne morem se vas spomniti
cela m'a remis fo mi je pomagalo, me spravilo spet k sebi
ce n'est que partie remise to je samo odloženo
remettre ça (populaire) znova začeti; naliti, natočiti novo rundo
remettre ses chaussures spet se obuti
remettre quelqu'un sans cesse stalno koga tolažiti
remettre son chapeau zopet se pokriti (s klobukom)
remettre en crédit, en honneur vrniti komu ugled, čast
remettre l'esprit de quelqu'un pomiriti koga
remettre sa démission podati ostavko
remettre quelqu'un dans ses droits vrniti komu njegove pravice
remettre un habit zopet obleči (neko) obleko
se remettre à fumer zopet začeti kaditi
remettre au hasard prepustiti slučaju
remettre une lettre izročiti pismo
se remettre entre les mains de quelqu'un staviti se komu na voljo
se remettre entre les mains de Dieu prepustiti se božji roki (volji)
remettre au lendemain, à huitaine odložiti, odgoditi na naslednji dan, za en teden
remettre à neuf obnoviti, napraviti novo, prenoviti
remettre une partie končati igro neodločeno
remettre quelqu'un au pas (figuré) pokazati komu, energično ga spraviti, priganjati k delu
remettre une peine au condamné pomilostiti obsojenca
remettre quelqu'un sur pied pomagati komu na noge
remettre à sa place (figuré) posvariti, pokarati, poučiti koga, spraviti ga na pravo pot
remettre en place (figuré) spet spraviti v red
remettre un os luxé zopet uravnati izpahnjeno kost
remettre en question spet napraviti vprašljivo, zopet dvomiti (o)
remettre à la scène, au théâtre spet uprizoriti
se remettre à table; au lit spet sesti k mizi, spet leči v posteljo
remettre sur le tapis spet prinesti na tapet
remettre au point pojasniti
remettre en usage, en vogue spraviti zopet v rabo, v modo
remettre en vigueur zopet uveljaviti
le temps s'est remis au beau vreme se je izboljšalo
se remettre au travail iti zopet na delo
il ne s'en est pas ramis ni si opomogel od tega, tega ni prebolel
il ne faut jamais remettre à demain ce qu'on peut faire le jour même (proverbe) ne odlašaj na jutri, kar lahko danes storiš!

re-sūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (re in sūmere)

I.

1. vzeti (jemati) nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati), zopet (znova, ponovno, spet) (s)preje(ma)ti: tabellas sumptas ponit positasque resumit O., pennae resumptae O. zopet obuti krilati čevlji, librum in manus resumere Q., arma resumere T. zopet zgrabiti za orožje.

2.
a) zopet (znova, ponovno, spet) vzeti = zopet (znova, ponovno, spet) (upo)rabiti (uporabljati): praetextas Plin. iun. zopet obleči, libertatem Plin. iun. zopet se osvoboditi.
b) zopet (znova, ponovno, spet) se lotiti (lotevati) česa, zopet (znova, ponovno, spet) se oprije(ma)ti česa, zopet (znova, ponovno, spet) poprije(ma)ti za kaj, obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati) kaj: curas principales Plin. iun., pugnam, hostilia T., resumptā militiā T. obnovivši vojno, gemitus Stat. zopet (za)dobiti (kaj), specie caeleste resumptā O., resumpta per arma dominatione T., resumere vires O., Iust. okrepiti se, opomoči si, somnum Suet., animum Suet., animam Sen. tr. —

II. ozdraviti (ozdravljati), zopet (znova, ponovno, spet) postaviti (postavljati) na noge: aegrotantem Cael.

sandala samostalnik
ponavadi v množini (poletna obutev) ▸ szandálSopomenke: sandal

scarpa f

1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik

shoe¹ [šu:] samostalnik
(nizek) čevelj
ameriško škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jambor

over (up to) the shoes figurativno do prek ušes
shoes and stockings botanika vrsta detelje
dead man's shoes figurativno nestrpno pričakovana dediščina
wooden shoes lesene cokle
that's another pair of shoes figurativno to je nekaj (čisto) drugega
the shoe is on the other foot figurativno stvar je čisto drugačna
to be (to stand) in s.o.'s shoes biti v koži kake osebe
to cast a shoe izgubiti podkev, oboseti
to die in one's shoes umreti nasilne smrti, biti obešen
every shoe fits not every foot ni vsaka stvar za vse primerna
that is where the shoe pinches figurativno tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajec
to put on (to take off) one's shoes obuti (sezuti) si čevlje
to put the shoe on the right foot figurativno odkriti (obdolžiti) pravega krivca
he shakes in his shoes drgeče od strahu, kolena se mu tresejo
to step into another man's shoes zavzeti (službeno) nekoga drugega
to throw an old shoe after s.o. figurativno (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)
to wait for a dead man's shoes prežati, nestrpno čakati na dediščino
as good a fellow as ever walked in two shoes najboljši človek na svetu
to walk in s.o.'s shoes hoditi komu v škodo (v zelnik)

solea -ae, f (solum)

1. podplat z jermeni (stoglami), na vrhu noge s stoglami in trakovi privezan tako, da so bili prsti in zgornji del noge prosti, sandala. Take sandale so v Rimu nosili moški in ženske, toda le doma; pred vsakim obedom so jih odložili oz. sezuli, po obedu pa so jih sužnji obedovalcem zopet privezali na noge. Zunaj hiše so v njih hodili le mehkužneži: Luc. ap. Gell., O., Pers., Plin., Iuv., Gell. idr., soleas demere Pl. ali deponere (pred obedom) Mart., soleas poscere (po obedu = hoteti oditi) H., Sen. rh., Plin. iun., soleas festinare S. fr. hitro obuti sandale.

2. metaf. zaradi podobnosti
a) prisilni čevlji, nekake nožne spone (okovi): ligneae Ci., Corn.
b) podplat, čevelj, neko obuvalo za živali, ki ni bilo pribito z žeblji kakor podkev, ampak so ga živalim obuli: Plin., P. Veg. idr., derelinquere … ferream ut soleam tenaci in voragine mula Cat., soleis mularum argenteis Suet., soleā sparteā pes (sc. bovis) induitur Col.
c) podplat, neko orodje, ki so ga uporabljali pri stiskanju olja: oleo autem conficiendo molae utiliores sunt quam trapetum, trapetum quam canalis et solea Col., rursus trapetum plus operis faciliusque quam solea et canalis efficit Col.
d) hlod, bruno, bŕvno za pragove: Verr. ap. Fest., P. F.
e) sólea, podplat, podvrsta ribe kambala (Pleuronectes solea Linn.): O., Plin.
f) živalski podplat: P. Veg.

stivale m

1. škorenj:
stivali da caccia lovski škornji
stivali alla ussaro mehki škornji
il gatto con gli stivali lit. obuti maček
dei miei stivali pren. slabš. zanič, nesposoben:
avvocato dei miei stivali! zakotni pravdač!
calzare, mettersi gli stivali obuti škornje
togliersi gli stivali sezuti škornje
lustrare, ungere gli stivali a qcn. pren. komu se prilizovati
rompere gli stivali pren. pog. nadlegovati, tečnariti

2. pog. italijanski škorenj

3. ekst. bokal za pivo (škornjaste oblike)

škórenj botte ženski spol , soulier montant, chaussure montante:

jahalni škorenj botte de cavalerie (ali à l'écuyère)
kilometrski, sedemmiljski škornji (v pravljici) bottes de sept lieues
obuti (sezuti) si škornje mettre (ôter) ses bottes

škórenj (-rnja) m stivale:
obuti, sezuti se škornje calzare, mettersi gli stivali, togliersi gli stivali
lovski škornji stivali da caccia
mehki škornji stivali alla ussara
gumijasti, usnjeni škornji stivali di gomma, di cuoio
ribiški škornji stivali da pescatore
pren. italijanski škorenj lo Stivale
trpeti pod tujim škornjem soffrire sotto il giogo straniero
med. mavčni škorenj ingessatura per gamba
hist. španski škorenj (mučilna naprava) stivaletto malese

škórenj bota f

jahalni škorenj bota de montar, bota alta
mavčni, vodni škorenj bota f de yeso, bota de agua
sedemmiljski škornji (v pravljici) botas f pl de siete leguas
obuti (sezuti) si škornje ponerse (quitarse) las botas

лезть lesti, plezati; segati (z roko); spuščati se; mešati se v kaj;
л. в драку iskati prepir;
л. на рожон bojevati se proti močnejšemu;
л. на глаз riniti se v ospredje;
не л. за словом в карман ne imeti priraslega jezika, odrezav biti;
л. в бутылку (vulg.) jeziti se;
л. к горлу nadlegovati;
волосы лезут lasje izpadajo;
сапоги не лезут на ноги škornji se ne dajo obuti