Franja

odtegníti (-em) | odtegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sottrarre, togliere, detrarre

2. distogliere, allontanare:
bolezen ga je odtegnila od učenja la malattia lo distolse dallo studio
odtegovati koga slabi družbi allontanare qcn. dalla cattiva compagnia

3. (zmanjšati izplačilo) detrarre, defalcare;
odtegovati obresti detrarre gli interessi

4. (odtegovati zaradi prisvojitve) distrarre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odtegniti, odtegovati pomoč non prestare aiuto, omettere soccorso
odtegniti zaupanje komu togliere la fiducia a qcn., non fidarsi più di qcn.
ne odtegniti oči, pogleda non distogliere gli occhi, lo sguardo
odtegovati pozornost ljudi distrarre l'attenzione della gente

B) odtegníti se (-em se) | odtegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. (izogniti se, izogibati se) sottrarsi, evitare; esentarsi:
odtegniti se kazni evitare la punizione
odtegniti se obvezi esentarsi da un impegno

2. (umakniti, umikati se) ritirarsi

pasíven (-vna -o) adj.

1. (nedejaven, nedelaven) passivo; inerte, indifferente:
pasivni odpor resistenza passiva
pasivno znanje tujega jezika conoscenza passiva di una lingua straniera
ekon. pasivna bilanca bilancio passivo
anat. pasivna gibala ossa
med. pasivna imunizacija immunizzazione passiva
jur. pasivna legitimacija legittimazione passiva
pasivna volilna pravica diritto di voto passivo
ekon. pasivne obresti interessi passivi
ekon. pasivni konto conto passivo
pasivno gospodarsko področje zona economicamente passiva

2. lingv. (trpen) passivo

plus²

1. matematika plus
plus/minus plus/minus

2. denarno: plus (des), zuzüglich (des/von) (plus obresti plus der Zinsen, plus kurjava zuzüglich der Heizkosten, plus poštnina zuzüglich Porto)

pojédati (-am) imperf.

1. sbafare, divorare

2. mangiare, nutrirsi di

3. redko (porabljati) consumare, intaccare, divorare:
visoke obresti pojedajo zaslužek il guadagno viene divorato dagli alti interessi

4. pren. (vznemirjati) turbare, tormentare

posodíti to lend

posodíti ZDA to loan (komu to someone), to give a loan
posodíti na obresti to lend at interest

posóditi (-im) | posójati (-am) perf., imperf.

1. prestare; dare in prestito, dare a prestito:
posojati za obresti, za oderuške obresti prestare a interesse, a usura

2. posójati noleggiare, dare a noleggio

posojen [ó] (-a, -o) geborgt, ausgeliehen; komu drugemu: verliehen
obresti za posojeni kapital der Schuldzins
posojeno delo v galerijah, na razstavah: die Leihgabe

posojílo prêt moški spol , emprunt moški spol

kot posojilo à titre de prêt
posojilo hipotečno, na obresti prêt hypothécaire, à intérêt
posojilo proti jamstvu, na zastavek prêt sur garantie, à (ali sur) gage
brezobrestno posojilo prêt gratuit, sans intérêts
dolgoročno, kratkoročno posojilo prêt (ali emprunt) à long terme, à court terme
državno posojilo emprunt d'État (ali public, national)
javno, vojno posojilo emprunt public, de guerre
oderuško posojilo prêt usuraire (ali à la petite semaine)
prisilno posojilo emprunt forcé
razpis posojila émission ženski spol d'un emprunt
dati posojilo donner (ali concéder) un emprunt, prêter de l'argent
najeti, vzeti posojilo contracter (ali faire) un emprunt (ali un prêt), emprunter
odobriti posojilo accorder (ali consentir) un prêt (ali un emprunt)
podpisati posojilo souscrire à un emprunt
prositi za posojilo solliciter un prêt
vrniti posojilo rembourser (ali restituer) un emprunt

posojílo préstamo m ; empréstito m ; (predjem) anticipo m

dati (vzeti) posojilo conceder (tomar) un préstamo
državno (javno, prisilno, vojno) posojilo empréstito del Estado ali estatal (público, forzoso, de guerra)
posojilo na obresti (hipotečno, na zastavek) préstamo a interés (hipotecario, sobre prenda)
dolgoročno (kratkoročno) posojilo préstamo a largo (corto) plazo
razpisati (vzeti) posojilo emitir (contraer) un empréstito

prejéti recevoir, percevoir ; (denar) toucher

prejeti obresti percevoir des intérêts
prejeti nagrado recevoir une récompense (ali un prix)
prejeti denar toucher (ali familiarno palper) de l'argent
prejeti lekcijo, odlikovanje, paket recevoir une leçon, une décoration, un colis
prejeti pismo od koga recevoir une lettre de quelqu'un, avoir des nouvelles de quelqu'un
prejeti svojo mesečno plačo toucher son mois

pridržáti (-ím) | pridrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tenere:
pridržati uzde tenere le briglie

2. trattenere, tenere:
posestvo je prepustil sinu, sadovnjak je pridržal (zase) il podere lo cedette al figlio, il frutteto lo tenne per sé
pridržati koga na policijski postaji trattenere qcn. al commissariato di polizia
pridržati smeh trattenere il riso
pridržati dih trattenere il fiato
oba so pridržali za 48 ur ambedue sono stati fermati per 48 ore, per ambedue è stato ordinato un fermo di 48 ore

B) pridržáti si (-ím si) | pridrževáti si (-újem si) perf., imperf. refl. tenersi; jur. riservarsi;
pridržati, pridrževati si pravico riservarsi il diritto, la facoltà
vlada si je pridržala pravico, da zaščiti interese države il governo si è riservato il diritto di proteggere gli intessi dello stato
razpisovalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov il committente si riserva il diritto a non procedere all'aggiudicazione dell'appalto
banka si pridrži pravico do spreminjanja višine obresti la banca si riserva il diritto di modificare il tasso d'interesse

prinášati traer

prinašati dobiček (obresti) traer ganancia (intereses)
prinašati sadove dar (ali llevar) fruto
prinašati srečo (nesrečo) traer suerte (desgracia)
kaj prinašate novega? ¿qué trae usted de nuevo?

pripísati (-píšem) | pripisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. aggiungere:
pripisati nekaj vrstic aggiungere poche righe
pripisati obresti k glavnici aggiungere gli interessi al capitale, accrescere il capitale degli interessi

2. attribure, ascrivere; annettere; dare, riportare, riferire; imputare:
pripisati preveliko pomembnost dare eccessiva importanza
pripisati nesrečo nepazljivosti voznika imputare l'incidente alla distrazione del guidatore
učinke pripisati vzrokom riferire gli effetti alle cause
svoj uspeh pripisuje samo sreči attribuisce alla fortuna tutto il suo successo
to pripiši kar sam sebi la colpa di questo è tutta tua

B) pripísati si (-píšem si) | pripisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. attribuirsi, ascriversi:
pripisovati si zasluge ascriversi tutti i meriti

različ|en (-na, -no) verschieden, unterschiedlich; vielfältig; po vrsti: verschiedenartig; po bistvu: wesensverschieden
različno visok gestaffelt
popolnoma različen grundverschieden
različni množina mehrerlei, verschiedenerlei
z različnimi imenovalci ungleichnamig
ki traja različno dolgo von unterschiedlicher Dauer
različno visoke obresti das Zinsgefälle
| ➞ → razni

svét¹ mundo m ; universo m ; (kozmos) cosmos m ; (zemlja) tierra f ; (zemeljska krogla) globo m terrestre

Novi (Stari) svet el Nuevo (el Viejo) Mundo
svet znanosti (umetnosti) el mundo científico (de las artes)
ves svet todo el mundo, el mundo entero
na svetu en el mundo
širni svet el mundo
poznavanje sveta (življenjska izkušenost) mundología f
takó je na svetu así es (ali va) el mundo
to je narobe svet esto es el mundo al revés
do konca sveta hasta el fin de mundo
tako dolgo, kar (odkar) svet stoji desde el mundo es mundo
poslati na oni svet (fig) fam mandar al otro mundo
dobro poznati svet tener (mucho) mundo
odreči se svetu dejar el mundo
obrêsti svet ir (ali rodar) por el mundo
priti na svet, zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
spraviti, prinesti na svet dar a luz
spraviti koga s sveta deshacerse (ali desembarazarse) de alg
napraviti potovanje okoli sveta hacer un viaje alrededor del mundo
slediti komu do konca sveta seguir a alg hasta el cabo del mundo
stanovati na koncu sveta vivir donde Cristo dio las tres voces
on je videl mnogo sveta ha visto mucho mundo

štiriodstóten (-tna -o) adj. del quattro per cento:
ekon. štiriodstotne obresti interesse del quattro per cento

têči to run; to flow, to stream; (čas) to go by (ali on), to pass by, to roll by; (stroj) to go, to work, to play; (promet) to circulate; (posoda) to leak, to run out

beseda mu teče gladko he speaks fluently (ali volubly, glibly)
stvar teče gladko things are running smoothly (ali like clockwork), things are going swimmingly (ali without a hitch), it's all plain sailing, VB žargon it's a doddle
kri teče blood is (being) shed (ali spilt)
kri je tekla there has been bloodshed
kri mu teče iz nosa he has a nose bleed, his nose is bleeding
têči v prazno (motor) to idle
zadeva še teče the affair is still continuing (ali is not over yet)
pusti stvari, da tečejo, kot hočejo! let things take their course!
voda teče iz pipe the tap is running
kri, ki mi teče po žilah the blood coursing through my veins
obresti tečejo od 1. maja the interest runs (ali accrues) from May 1st
teči, kot da bi šlo za življenje to run for dear life

tekóč (-a -e)

A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio

B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi

C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente

ugod|en [ó] (-na, -no) vorteilhaft; günstig (kar se tiče obresti zinsgünstig, cenovno preisgünstig, prometno verkehrsgünstig, stroškovno kostengünstig, tokovno strömungsgunstig), begünstigt; -freundlich (za kožo hautfreundlich, za družine/družino familienfreundlich, za matere mutterfreundlich, za okolje umweltfreundlich, za ženske frauenfreundlich)
posebno ugodna carina der Vorzugszoll
posebno ugodna cena der Sonderpreis, Vorzugspreis
ugodna ponudba das Sonderangebot
zdravljenje v ugodnem podnebju die Klimatotherapie
v ugodni luči im günstigen Licht
približati se: na ugodno razdaljo (za strel) bis auf [Schußnähe] Schussnähe
z ugodno lego stanovanje: in guter Wohnlage
biti ugoden günstig sein (für), von Vorteil sein (für), vorteilhaft sein (für), (jemanden) begünstigen, (priti prav) (jemandem) zusagen
ugodno potekati bolezen, razvoj: einen guten Verlauf nehmen

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo