Franja

ùbrati ùberēm
1. obrati: ubrati jabuke, plodove
2. nabrati, pobrati: uberi jednu kotaricu grožda
3. pobrati, inkasirati: ubrati dug, poreze
4. pobrati: ubrati lovorike, lovore
5. ekspr. zapomniti si: sve što ti rečem, dobro u pamet uberi

uzàbrati uzàberēm
1. obrati, utrgati: žena videći da je rod na drvetu dobar za jelo uzabra roda s njega i okusi
2. osvojiti: kad uzabereš i moje srce, seti se mojih tužnih dana

ùzbrati ùzberēm obrati, potrgati: uzbrati sve kruške na drvetu

зірва́ти зірву́ док., obráti obêrem dov.

обирать, обобрать obirati, obrati; oropati, opleniti;

обірва́ти обірву́ док., obráti obêrem dov.

облупливать, облупить (o)lupiti; obrati (pri igri)

défleurir [deflœrir] verbe intransitif izgubiti svoje cvetje, odcveteti; verbe transitif odvzeti, obrati cvetje; figuré odvzeti draž, svežost

défleurir des pêches en les manipulant poškodovati, odrgniti breskve pri manipuliranju

épamprer [epɑ̃pre] verbe transitif obrati listje, osmukati (vinsko trto)

épouiller [epuje] verbe transitif odstraniti, ob(i)rati uši (quelqu'un komu)

ce mendiant s'épouille ta berač si obira uši

ligātūra -ae, f (ligāre)

1. vez, vezilo, trak: Pall., Th. Prisc.; poseb.
a) poveza, povoj, preveza: Aug.
b) ovratni amulet: Aug.; meton. sveženj: Vulg.

2. metaf. telesni obrati in prepleti borcev: Ambr.

prae-carpō -ere (prae in carpere) = praecerpō predčasno ob(i)rati, (u)trgati (naspr. maturescere): alia enim praecarpuntur, alia interim maturescunt (sc. mala citrea) Macr.

zwischenbetrieblich med obrati

обыгрывать, обыграть obigra(va)ti, v igri obrati, v igri premagati; uigrati (glasbilo)

cepljiv pridevnik
1. fizika (o lastnosti elementa) ▸ hasadóKritična masa je najmanjša količina cepljivega materiala, ki je potrebna za stabilno verižno jedrsko reakcijo. ▸ A kritikus tömeg a stabil nukleáris láncreakcióhoz szükséges minimális hasadóanyag-mennyiség.
Jedrski obrati in cepljive snovi so podvrženi natančnemu mednarodnemu nadzoru. ▸ A nukleáris létesítményeket és a hasadóanyagokat szigorú nemzetközi ellenőrzésnek vetik alá.
Jedra nekaterih kemijskih elementov oziroma njihovih izotopov so cepljiva. ▸ Egyes kémiai elemek vagy izotópjaik atommagja hasadó.

2. (o lesu) ▸ hasadó, hasítható
Smreka ima rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv in prožen les. ▸ A lucfenyőnek sárgásfehér, világos, szépen hasadó és rugalmas a faanyaga.
Glogovina je rdečkast ali rumeno rdečkast, težak, trd in težko cepljiv les. ▸ A galagonya vöröses vagy sárgásvörös, nehéz, kemény és nehezen hasadó fa.

dejar pustiti (pri miru); iz-, od-, pre-, za-pustiti; izročiti, odstopiti; priporočiti

dejar airoso a uno komu k uspehu pomagati
dejar aparte ob strani pustiti, preiti
dejar atrás pustiti za seboj (zadaj), prekositi
dejar beneficio prinesti dobiček; donosen biti
dejar caer spustiti na tla
¡déjelo correr! ne brigajte se za to!
dejar feo a alg. koga (o)sramotiti
dejar fresco a alg. koga na cedilu pustiti, zapustiti
dejar el pellejo umreti
dejar pobre osiromašiti
dejarlo todo come está vse pri starem pustiti
no dejar roso ni velloso vse poskusiti
no dejar verde ni seco popolnoma iztrebiti
¡deja! proč!
¡deja, deja! čakaj, čakaj! (grožnja)
dejar a un lado ob strani pustiti
dejar con vida pri življenju pustiti
dejar a alg. con un palmo de narices pustiti koga oditi z dolgim nosom
dejar de escribir nehati pisati
dejar de hacer a. opustiti kaj; zamuditi kaj
no deja de ser interesante vsekakor je zanimivo
dejar de cuenta de alg. a/c komu kaj zaupati
dejar en cueros a alg. obrati, oskubsti koga
dejar para otro día odložiti na naslednji dan
dejar que pensar dati misliti
dejar mucho que desear biti zelo pomanjkljiv
dejarse popustiti; zanemariti se; pogum izgubiti; pozabiti
dejarse caer pasti, zrušiti se
dejarse rogar dati se prositi
dejarse ver dati se videti, pokazati se
dejarse a los vicios vdati se pregreham
dejarse de a/c odreči se čemu
se dejó decir que... rekel je celó, da ...
¡déjese de bromas! pustite šale ob strani!
dejar de cuenta na voljo dati

dúša ž, tož. dûšu, mn. dûše dúšā
1. duša: ispustiti -u umreti; rajska duša
2. duša, plemenit človek: dobra, plemenita duša
3. duša, človek: ima nas oko dvadeset i dva miliona duša u Jugoslaviji
4. duša, osrednja osebnost: Tueović je bio -radničkog pokreta
5. duša, draga oseba: ustaj, dušo, svanulo je
6. duša: duša topovske, puščane cijevi
7. tako mi -e! pri moji duši!; boriti se s -om bojevati smrtni boj; jedva dahnuti -om komaj priti do sape; oglobiti koga do gole -e obrati koga do kosti

épucer [epüse] verbe transitif

épucer un chien obrati, obi-rati psu bolhe
le singe s'épuce opica si obira bolhe

giro

A) m

1. krog; obod, obseg:
il giro delle mura krog obzidja
prendere in giro pren. norčevati se, šaliti se
distaccare, battere di un giro l'avversario šport prehiteti nasprotnika za cel krog

2. kroženje, vrtenje, obrat:
i giri dei pianeti kroženje planetov
i giri del motore obrati motorja
giro di vite pren. omejitveni poseg, restrikcija
essere su di giri biti razvnet, razpoložen
essere giù di giri biti potrt, pobit
giro d'orizzonte pren. splošen pregled, pregled v glavnih črtah
giro di boa pren. odločilen preobrat

3. pot, obhod:
il giro del medico per le visite zdravniška vizita
fare un giro turistico dei laghi napraviti turističen izlet k jezerom
giro artistico šport umetniška turneja
donna di giro prostitutka

4. ekst. pot, hoja, sprehod:
andare in giro iti na potep
fare un giro in città iti po mestu

5. šport (kolesarska, avtomobilska) dirka:
giro d'Italia dirka po Italiji
giro di Francia dirka po Franciji

6. obtok, kroženje, pot, potek:
il giro del denaro denarni obtok
il giro della pratica admin. potek zadeve, postopek v zadevi
mettere in giro voci tendenziose širiti tendenciozne govorice

7. pren. časovno obdobje:
nel giro di tre mesi si ammalò e morì v treh mesecih je zbolel in umrl

8. vrsta, izmena:
è il vostro giro vi ste na vrsti

9. krog, krogi, področje, okolje:
il giro dello spionaggio industriale področje industrijskega vohunstva
essere nel giro degli stupefacenti biti vpleten v trgovino z mamili
un giro losco sumljivi ljudje, sumljiva druščina
essere nel giro imeti trdno zaslombo, imeti dobre zveze

10. pren. poslovanje:
giro d'affari poslovni promet, realizacija

B) agg. mat.
angolo giro polni kot

gòl (gôla -o)

A) adj.

1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo

2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo

3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia

4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo

B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo