Franja

palātum -ī, n

1. nebo, odprta usta:
a) kot orodje govora, prehranjevanja: Luc., Cat., Plin., Lucan., Gell., idr., artivit linguam in palatum Nov. fr., palato extremo atque intimo terminatur Ci., balba feris annoso verba palato H., totum … os et palatum sale defricato Col., haec ulcera … palatum totumque os occupant Cels., neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., oleas albas … novas … propter amaritudinem respuit palatum Varr., dum (sc. Epicurus) palato quid sit optimum iudicat Ci., qui sentimus sucum, lingua atque palatum Lucr., hoc (sc. pavone) potius quam gallina tergere palatum H., sicco torquet sitis ora palato Pr., nec tamen ignavo stupuerunt verba palato O., nec sine lingua nec sine palato loqui Ci., obserare palatum Cat. usta zapreti = molčati, palata docta et erudita Col., nigra subest udo tantum cui lingua palato, reice V., dare membra boum palato O. jesti, voluptatem palato percipere Ci.
b) kot okušalo in sredstvo presoje: Mart., Q., Iuv. idr., neque ostrea illa magna Baiana quivit palatum suscitare Varr., hoc est non modo cor non habere, sed ne palatum quidem Ci., palatum subtile H., piscibus … quae natura … foret … ante meum nulli patuit quaesita palatum H., non … exacuet torpens sapor ille palatum O., obsonatores, quibus dominici palati notitia subtilis est Sen. ph., erudita palata fastidire docuit fluvialem lupum Col., Divi Augusti iudiciorum ac palati peritissimum e libertis Plin.

2. meton. obok, svod: caeli palatum, ut ait Ennius Ci.

Opomba: Starejša soobl. palātus -ī, m: Ci.

suspēnsiō -ōnis, f (suspendere)

1. obok, svod, oblòk (oblók): Vitr.

2. prekinitev, prekinjenje; od tod polovično požiranje kakega glasu: suspensio m litterae aut detractio Isid.

3. kot medic. t.t. (samoodsebni) dvig, vzdig: palpebrarum Cael.

suspēnsūra -ae, f (suspendere) obok, svod, oblòk (oblók), na katerem sloni poslopje, viseči pod (tlak): suspensurae caldariorum ita sunt faciendae, ut … Vitr., ut suspensuras balneorum et inpressos parietibus tubos, per quos circumfunderetur calor, qui ima simul ac summa foveret aequaliter Sen. ph.

svȍd svòda m, mn. svòdovi obok, svod: bačvasti svod bečvasti obok; križni svod križni obok; rebrasti svod rebrasti obok; samostanski svod; zvjezdasti; koritasti svod; zrcalni svod; kružni svod kružni obok; nebeski svod; podzemni svod

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

tonnelle [tɔnɛl] féminin vrtna uta, vrtni paviljon; nečkasti svod, obok

Umgang, der,

1. druženje, družba, občevanje; kein Umgang sein ne biti primerna družba; Umgang haben mit družiti se z, imeti opravka z, imeti posla z

2. (Behandlung) ravnanje

3. (Umzug) obhod

4. Baukunst, Architektur obok; Tierkunde beim Schneckengehäuse: zavoj

vault¹ [vɔ:lt]

1. samostalnik
arhitektura obok, svod; klet; grobnica; obokana kamra
anatomija obokana votlina
ameriško trezor, (jeklena) shramba za dragocenosti

the vault of heaven nebeški svod, nebo
family vault družinska grobnica
wine vault vinska klet
to keep one's jewels in the vault at the bank hraniti svoje dragulje v trezoru (safu) v banki

2. prehodni glagol
obokati, zgraditi obok (nad čim)
neprehodni glagol
bočiti se, vzpenjati se

vaulting² [vɔ́:ltiŋ] samostalnik
gradnja obokov, obokanje; obokanost; obok

vȍlat vôlta m, mn. vȍltovi (it. volta) dial. obok (cerkve, kleti, pod teraso itd.): ići pod volat iti v klet; staviti pod volat zapreti v ječo

vōlta² f

1. arhit. obok, svod:
volta a botte banjasti obok
volta a crociera križni obok
volta a cupola kupolasti obok
a volta obokast
chiave di volta sklepnik

2. ekst. svod:
la volta celeste nebesni svod

3. anat.
volta cranica lobanjski svod
volta palatale nebni lok

voussure [vusür] féminin obočni lok, obok; krivina

voussure de brique obok iz opeke

voûte [vut] féminin obok, lok, svod

voûte du pont mostni obok
voûte en ogive koničast, oster obok (lok)
voûte en berceau nečkasti obok
voûte du palais nebo v ustih

Wölbung, die, Baukunst, Architektur obok; bei Brücken: obok, lok; des Bildfelds usw.: vbočenje, usločenje

а́рка -и ж., obòk -óka m., svòd svóda m.

свод m svod, obok; zbornik;

склепі́ння -я с., obòk -óka m., svòd svóda m.

arceau [arso] masculin majhen obok

barrel-vault [bǽrəlvɔ:lt] samostalnik
arhitektura sodast obok

cēntina f

1. arhit. leseni obok (pri gradnji)

2. gradb. rebrasto ogredje

3. aero rebro:
centina alare krilno rebro

4.
a centina ukrivljen